Hvala za jasen opis problematike.<br>Kolikor vem, se za knjiženje dokumentov v glavno knjigo uporablja datum izstavitve dokumenta (v tvojem primeru - datum fakture dobavitelja) ALI<br>datum ECL, za DDV evidence pa je merodajen datum prejema ECL, kot opisuješ.<br>1. Za pravilnost DDV evidenc moramo obvezno razmnožiti datum prejema ECL na datum prejema fakture za z ECL povezane račune.<br>2. Za knjiženje pa ni enotnega "recepta".<br>- Iz prakse vem, da stranke knjižijo prejete fakture v glavno knjigo po datumu fakture dobavitelja, ker je tedaj nastala obveznost za plačilo<br>fakture ne glede na to kdaj in ali sploh bo izdan ECL (za storitve, tranzit npr. sploh ne prejmemo ECL).<br>- Ker v parametrih programa lahko izbiramo, kateri datum se uporablja za iskanje tečaja za preračun v domačo valuto, in ker je vsebina veznega dokumenta v različnih poslovnih dogodkih in pri različnih strankah lahko različna, torej predlagane avtomatike ne moremo uporabiti.<br><br>Lahko pa seveda za potrebe vaše stranke izdelate tovrstni postopek.<br><br>Osnova za DDV in DDV pa se ugotavljata v ECL in na njih sprememba tečaja za knjiženje ne vpliva.<br><br>Če pa sem kaj spregledala, pa prosim komentiraj ta odgovor.<br><br>Ni sporno, da se za knjiženje uporablja srednji tečaj BS in v odogovru nikjer ni zapisana drugačna trditev. Ni torej sporen tečaj, temveč je vprašanje, kje je zapisan datum za tečaj, kot je (po mojem mnenju) jasno zapisano v odgovoru. <br>Jasno je le, da to ni isti datum kot datum prejema ECL, ki je ustrezen datum za DDV evidence.<br>Ne gre torej za en datum (ki se že razmnožuje), temveč za dva datuma (drugi je prepuščen vnosu prejetega računa za knjiženje in ne vpliva na pravilnost DDV evidenc).<br>Knjiženje prejetega računa pač sledi računovodskemu standardu, ki se razlikuje od določil zakona o DDV, kar je razvidno tudi iz tvoje priloge. <br>