Stres na delovnem mestu - koristen ali ne?
Stres na delovnem mestu - koristen ali ne?
Sodobna družba, ki brezkompromisno stremi k nenehnemu razvoju in rasti, je za posameznika hladna, nerazumevajoča in prezahtevna. Nebrzdana želja po rasti je družbo pripeljala v finančno in gospodarsko krizo, v kateri se največkrat od posameznika zahteva nemogoče ali vsaj preveč. Reakcija na previsoke zahteve in pritiske je stres na delovnem mestu, o katerem nastaja tako v Evropi kot drugod po svetu vedno več raziskav, člankov ter publikacij. Junija 2010 je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) objavila podatek, da je v Evropi kar 79% managerjev zaskrbljenih zaradi stresa na delovnem mestu in njegovega škodljivega vpliva na produktivnost. Po raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev iz leta 2010 trpi v EU27 za zdravstvenimi težavami, ki so posledice stresa na delovnem mestu, kar 14% delavcev. Današnja medicina trdi, da je več kot 80% bolezni psihosomatskega izvora, od teh večina posledica stresa.
Določena mera stresa je dobrodošla!
Ko govorimo o stresu, se moramo zavedati, da ni vsak stres škodljiv. Stres je prisoten povsod, ni ga mogoče in tudi ni zaželeno popolnoma odpraviti. Posameznik, ki na primer napreduje, pripravlja pomembno javno predstavitev, rešuje težak a zanimiv izziv ipd., vsekakor občuti določeno mero pritiska oziroma stresa. To določeno mero vsak izmed nas tudi potrebuje, da je srečen in produktiven. Koliko pritiska je ravno prav, da še deluje pozitivno, je odvisno od vsakega posameznika posebej. Mejo med pozitivnim in negativnim stresom imenujemo prag stresa ali optimalni stres.
Pod ali čez mero
Ko postane pritisk premočan in zahteve okolja ali delovne obremenitve višje od sposobnosti posameznika, le ta dela ne more več opravljati učinkovito. V takšnih primerih se znajde pod prevelikim stresom, ki mu lahko škodi, če so takšne obremenitve in neprijazni pogoji dela dolgotrajni. Podobno velja za primere, ko pritiska sploh ni oziroma so zahteve okolja ali obremenitve veliko pod pragom sposobnosti posameznika, zaradi česar se ta ne počuti koristen in posledično ni motiviran, zadovoljen in produktiven.
Dirkalni konji in želve
Ne glede na to, da je prag stresa v celoti odvisen od posameznika in je pri vsakemu drugje, si teoretiki zelo želijo postaviti kakšno teorijo o tem, kako pri nekomu najti prag stresa in tako pomagati podjetjem pri upravljanju s stresom. Ugotovljeno je bilo, da v osnovi obstajata dve vrsti ljudi: dirkalni konji in želve. Dirkalni konji doživljajo obremenitve kot izziv, ki jih poživlja, vznemirja, spodbuja in navdušuje. Dobro se počutijo v živahnem, hitro spreminjajočem se okolju. Želve se bolje počutijo v mirnem in stabilnem okolju, zato tudi najmanjši stres razumejo kot nekaj slabega.
Ali sem pod stresom?
Če kdo želi najti mejo med svojim optimalnim in prevelikim stresom, mora opazovati svoje trenutno razpoloženje in učinkovitost. Z opazovanjem trenutnega dela in motivacije se lahko približa svojemu lastnemu pragu optimalnega stresa.
Bolj kot se posameznik približuje pragu stresa, bolj je zadovoljen in učinkovit. V trenutku, ko to mejo prekorači, se razpoloženje in učinkovitost hitro poslabšata. Ko posameznik začuti takšno spremembo svojega razpoloženja in motivacije, lahko sklepa, da so pritiski narasli čez njegov prag oz. da je stres, ki ga doživlja pri delu, prevelik. Vendar pozor, prag stresa je premikajoča se tarča. S staranjem, spreminjanjem življenjskih okoliščin ali dojemanja sebe in okolice, se spreminja tudi sposobnost spopadanja s stresom.
Najpogostejši simptomi posameznika:
- Čustveni simptomi; apatija, anksioznost, razdražljivost, duševna utrujenost, pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe.
- Vedenjski simptomi: izogibanje, pretiravanje, težave z urejanjem samega sebe, težave s spoštovanjem zakonov.
- Telesni simptomi: pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni, pogosta obolevnost, fizična izčrpanost, pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil, nerazpoloženje.
Stres zaposlenih zmanjšuje produktivnost!
Optimalen stres je bistven za uspeh organizacije in za osebno izpolnitev vsakega posameznika. Vsaka organizacija bi morala vpliv stresa razumeti, meriti in z njim upravljati. Cilj upravljanja s stresom mora biti pomoč posameznikom pri obvladovanju stresa oziroma iskanju optimalnega praga, kjer bi dosegal optimalno zavzetost in delovno učinkovitost.
Negativne posledice stresa se v organizaciji kažejo v slabih odnosih med sodelavci, izostajanju z dela, veliki fluktuaciji, zmanjšani produktivnosti in visokih stroških nadomestil in zdravstvenega varstva.
Avtorica: Ingrid Drozg
Računovodski servis Zeus
Kogovškova ulica 12
1000 Ljubljana
Tel.: 0590 40 592
Fax.: 0590 60 592
E-mail: info@rs-zeus.si
www.racunovodski-servis-zeus.si
Viri:
- Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu – visokošolski učbenik z recenzijo.
- Košmrlj, P. (2004). Uravnavanje stresa na delovnem mestu (diplomska naloga)
- EUROFOUND - Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. (2009–2010). Annual review of working condition.
- Gardner, T. (2005). How much stress is just right.
- Sears, D. (b.l.). Stress management. Pridobljeno s https://stuff4educators.com/index.php?p=1_15_Stress
- Work overload and job stress. (b.l.). Pridobljeno s ttp://www.beststresszone.com/about