Načrtovanje plačilne sposobnosti v krizinih razmer

NAČRTOVANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI V KRIZNIH RAZMERAH

V pogledu metodike, načeloma ni razlike med načrtovanjem plačilne sposobnosti v kriznih razmerah v primerjavi z "normalnimi pogoji poslovanja. Seveda pa so lahko posledice morebitnih nedoslednosti in s tem prevzemanja večjega tveganja v kriznih razmerah, bistveno hujše ali celo usodne.

Načrtovanje plačilne sposobnosti moramo po vsebini obravnavati z dveh vidikov: kratkoročnega in dolgoročnega.

S kratkoročnega vidika (na primer načrti za 10 dni, mesec, trimesečje in leto), je treba predvideti tokove prejemkov in izdatkov, pri čemer pomembno, da upoštevamo večjo likvidnostno rezervo, kot bi jo v normalnih okoliščinah.

Z dolgoročnega vidika moramo upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na spremembo denarnih sredstev podjetja. Kaže jih spodnja slika.

S slike je razvidno, da je temeljno področje zagotavljanja denarnih sredstev upravljanje s presežkom ali primanjkljajem obratnega kapitala, kar je osnova kapitalske ustreznosti podjetja. Le-to namreč zagotavljamo s primernim razmerjem med dejanskim in potrebnim obratnim kapitalom z upoštevanjem tveganj v poslovanju. 

Na dejanski obratni kapital, ki pomeni dolgoročne vire obratnih sredstev, lahko vplivamo s spremembami trajnega kapitala in dolgoročnih dolgov ter s spremembami dolgoročnih terjatev in osnovnih sredstev.

Na potrebo po obratnem kapitalu, ki pomeni dolgoročno vezana sredstva v poslovnih terjatvah in zalogah (ki niso financirana s poslovnimi obveznostmi), lahko vplivamo samo s spremembami vseh vrst zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter samodejnih kratkoročnih obveznosti.

Kratkoročno zadolževanje (ali kasnejše plačevanje poslovnih obveznosti) je nujna posledica primanjkljaja obratnega kapitala, morebitni presežek obratnega kapitala pa se običajno kaže v kratkoročnih finančnih naložbah.

Slika kaže torej področja možnih poslovnih ukrepov v podjetju samem (vsi ukrepi za povečanje dobička, dokapitalizacija, vsi ukrepi za hitrejše obračanje vseh vrst zalog, unovčevanje nepotrebnih osnovnih sredstev in dolgoročnih terjatev). Opozorimo naj, da povečanje obsega poslovanja običajno sicer poveča dobiček, vendar zahteva dodatna sredstva, ki so vezana v zalogah in terjatvah.

Seveda pa je treba upoštevati tudi poslovno okolje. Pri tem naj opozorimo zlasti na naslednja področja:

• Poglobljeno analiziranje prodajnega in nabavnega trga, da bi se lahko prilagodili tržnim možnostim;

• Pazljivo izbiranje poslovnih partnerjev (kupcev in dobaviteljev) z ustreznim analiziranjem njihove kapitalske ustreznosti, njihovega tržnega položaja in kredibilnosti kadra, zlasti poslovodstva;

• Pridobivanje zaupanja financerjev, zlasti poslovnih bank (poštena predstavitev položaja in prepričljiv program razvoja oziroma izboljšanja poslovanja). S tem si omogočimo pridobivanje dolgoročnih posojil oziroma zagotovimo obnavljanje kratkoročnih posojil, prav tako pa dobimo tudi dostop do drugih možnosti financiranja poslovanja (različni finančni instrumenti);

• Razpršitev tveganja in zmanjšanje odvisnosti od malega števila poslovnih partnerjev, vključno z državnimi institucijami;

Če načrt plačilne sposobnosti ob upoštevanju navedenih ukrepov še ne zagotavlja ustrezne plačilne sposobnosti v prihodnosti, je neukrepanje najslabši ukrep. V takem primeru je namreč nujno (to je seveda tudi zakonska obveznost) pristopiti k radikalnejšim ukrepom finančne in poslovne reorganizacije podjetja. 
Pri tem je lahko zelo koristno sodelovanje zunanjih strokovnjakov (svetovalcev in kriznih oziroma najemnih managerjev). Vsako odlašanje povečuje tveganje upnikov in zaposlenih, vzpostavlja odškodninsko odgovornost poslovodstva in nadzornih organov ter bistveno zmanjšuje možnosti obstoja podjetja.

Avtor: dr. Živko Bergant​

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si