Deležnik

Deležnik

V praksi se pogosto srečujemo s pojmom deležnik, ki pa si ga lahko razlagamo na različne načine, ne samo to tudi izgovarjamo ga različno: s poudarkom na prvem e ali na drugem e. Očitno to besedo uporabljamo za različne vsebine, najpogosteje pa napačno. To se dogaja na žalost tudi v strokovnem jeziku in strokovni literaturi.

Deležnik s poudarkoma na drugem e Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ I, 1970, 453) opredeljuje kot jezikoslovni pojem, saj gre za posebno glagolsko obliko v pridevniški ali prislovni funkciji. Deležnik ima lahko tvorno ali pa trpno obliko. Ima lahko tvornopreteklo ali pa tudi tvornosedanjo obliko. Obe sta lahko v pridevniški ali prislovni funkciji. Ločimo tudi deležnike stanja in opisne deležnike.

Očitno je to posebno področje slavistike, zato se s tem ne bomo ukvarjali. Omenili smo ga zato, ker to besedo pogosto slišimo v povsem drugem pomenu, in sicer kot opis fizične ali pravne osebe, ki ima neki interes oziroma delež, na primer v nekem procesu ali neki združbi.

V takem primeru pa je popolnoma napačno podarjanje besede na drugem e, saj je tedaj po vsebini izvedenka iz deleža. Poudarek mora biti torej na prvem e.

Pogosto se kot sopomenko uporablja tudi beseda udeleženec, kar pa ni povsem ustrezno. Težko bi na primer udeležencu v prometu rekli, da je déležnik. Po drugi strani pa je nejasno, če krajevni skupnosti rečemo, da je udeleženka v poslovnem procesu nekega podjetja. Nedvomno pa je déležnik.

Bistvena značilnost déležnikov (angl.: stakeholders) je namreč v poudarjenosti interesa. Udeleženec v prometu je tako postal déležnik v procesu ugotavljanja krivde oziroma v procesu uveljavljanja zavarovalnine.

Z vidika združbe, ki je odprt poslovni sistem, so deležniki številne interesne skupine, ki nosijo tveganje pri poslovanju te združbe. To so zlasti:

1. skupine, ki posredno nosijo del tveganja združbe; to so zlasti skupine v ožjem in širšem okolju združbe, saj poslovanje združbe vpliva na njihovo blaginjo (življenjski standard) in počutje;
2. skupine, ki neposredno nosijo tveganje združbe; to so zlasti lastniki (angl.: stockholders), oziroma delničarji (angl.: shareholders), zaposlenci in upniki (vključno z državo in nekaterimi poslovnimi partnerji); ta skupina ni homogena, saj obsega:
   1. lastnike, ki nimajo odločilnega vpliva na poslovanje (npr. mali delničarji);
   2. ključne lastnike z večjim deležem in vplivom na poslovanje;
   3. državo na podlagi davčnega sistema;
   4. zaposlence; le-ti imajo omejen vpliv, ki ga pridobijo s pogajanji (npr. s pomočjo sindikata) in na podlagi Zakona o soupravljanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-UPBI, 2007).
   5. ključne poslovne partnerje, ki so strateškega pomena za združbo in sodelujejo na podlagi dolgoročnih dogovorov z vključenimi določili o razporejanju oziroma prevzemanju tveganja.

S konceptom deležnikov se organizacijska teorija odmika od lastniškega koncepta in se bliža konceptu podjetja kot skupnosti, saj to skupnost razširja prek meja notranjih udeležencev – zaposlencev.

Več o deležnikih združb v Prispevku Ž. Berganta v reviji Poslovodno računovodstvo št. 2/2017.

Avtor: dr. Živko Bergant​

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si