Izboljšanje kakovosti računovodskih informacij

Izboljšanje kakovosti računovodskih informacij

Na kakovost informiranja na strani posredovalca informacije (analitika) vplivajo zlasti naslednji dejavniki:

1. Znanje:
   • analiziranja (poznavanje ustreznih kazalcev in kazalnikov, njihove izrazne moči ter metod analiziranja);
   • oblikovanja informacij
   • oblikovanja ustreznih smernic oziroma predlogov;
2. Sposobnost poslovnega komuniciranja (tako pri oblikovanju sodila analize, kot tudi v okviru procesa informiranja);
3. Sposobnost vživljanja v prejemnika informacije (razumevanje njegovih interesov).
4. Osebnostne lastnosti in značaj analitika.

Učinkovitost komunikacije je običajno manjša od idealne, in sicer zaradi številnih dejavnikov. Le-ti so ne samo na strani posredovalca, temveč tudi na strani uporabnika informacije. Končni učinek teh dejavnikov se pri uporabniku kaže kot njegov interes oziroma motiv za poslovno odločanje. Pojavna oblika tega interesa je odziv uporabnika na prejeto informacijo. Na tej podlagi uporabnik začne oblikovati svojo poslovno odločitev.

Za analitika je najprej pomembna povratna informacija, ki mu pove, ali je uspel v uporabniku vzbuditi občutek nevarnosti ali priložnosti. To je torej informacija o učinkovitosti procesa informiranja. Informacija je seveda tem manj učinkovita, čim več je analitik porabil časa za vzbuditev občutka. Gre torej za vprašanje, ali je analitik deloval na pravi način.

Odziv uporabnika pa je (poleg vsebine analitikove informacije) odvisen še od njegove:

• sposobnosti dojemanja tveganja, na katero vplivajo številni dejavniki, na primer genske lastnosti in intelekt, vzgoja, izobraženost in usposobljenost, poznavanje okolja in razmerje do okolja, materialni položaj in življenjski standard, izkušnje, status in odgovornost, oblika in raven združevanja, stopnja abstrakcije (podzavest) in časovna razsežnost;
• odzivnosti na občutek tveganja, na katero prav tako vplivajo številni dejavniki, na primer interes in življenjski cilji, subjektivna ocena žrtve in koristi, občutek odgovornosti, občutek izkoriščenosti in neenakopravnosti, občutek zapostavljenosti, želja po maščevanju, ljubosumje in zavist, osebnostne (karakterne) značilnosti, ponos in etične norme, stopnja prilagodljivosti, versko prepričanje, značilnosti stopnje hierarhije in obsega dovoljenega obnašanja (pristojnosti), boj za oblast in izkoriščanje slabosti drugih, konkurenčne prednosti, starost in ambicioznost, trenutni položaj, časovna razsežnost, izbor metod in znanje ocenjevanja tveganj, različne ocene tveganj (obsega in verjetnosti), znanje in izkušnje obvladovanja tveganj, druge značajske in osebnostne lastnosti uporabnika.

Zaradi teh dejavnikov je možno, da odziv uporabnika ni tak, kot ga analitik pričakuje.

Če je sposobnost dojemanja tveganja pri uporabniku drugačna od pričakovane, se lahko zgodi, da učinkovitost informiranja ni zadovoljiva.

Odziv uporabnika se kaže v interesu za oblikovanje poslovne odločitve, ki pa se lahko pokaže kor spontan, čustven ali pa razumski. Pretežno razumski odziv naj bi bil podlaga za oblikovanje politike tveganj (opredelitev, ocenjevanje, izogibanje, sprejemanje).

Če je odziv uporabnika drugačen od pričakovanega, lahko govorimo, da uspešnost informiranja ni zadovoljiva.

Iz povedanega je vživljanje (empatija) analitika v uporabnika informacije temeljni pogoj za uspešno komuniciranje in ustrezne poslovne odločitve. Analitik mora torej primerno prilagoditi obliko in vsebino informacije ter jo ustrezno podati.

V nadaljevanju procesa poslovnega informiranja uporabnik oblikuje poslovno odločitev:

• na podlagi analitikovih načelnih usmeritev (predlogov),
• skladno s svojim interesom.

Koristno je, da uporabnik svojo nameravano odločitev v osnutku obravnava skupaj z analitikom. Na ta način lahko dobi dodatne informacije o morebitnih posledicah nameravane odločitve.

Več o tem v Bergant: Kako povečati kakovost računovodskega informiranja? Poslovodno računovodstvo št. 2/2019, str. 88–97.

Avtor: dr. Živko Bergant​

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si