Pozicija ima lahko več popustov (npr. pri prodaji: dogovorjeni rabat, rabat v pogodbenem ceniku). S tem parametrom določimo, kako naj se obravnava drugi rabat:

• Se sešteva - popusti se bodo seštevali (npr. 10% (R1 iz pozicije) + 3% (R1 iz pog. cenika)= 13%)
• Se množi - popusti se bodo množili (npr. 0,9 * 0,97 0= 0,873, torej 12,7% popusta).

• • Potrdimo, če želimo, da naj se rabat, določen v pogod. ceniku in vsi ostali rabati (pogod. rabat, akcijski popust) seštevajo. Možnost uporabljamo npr. takrat, ko želimo dodatno k pogodbenim cenam oz. rabatom prištevati še druge rabate, npr. akcijski popust za ident.
  • Ne potrdimo, če nočemo, da se v primeru, ko vnesemo pogod. rabat, morebitni ostali rabati upoštevajo. Možnost uporabljamo npr. takrat, ko želimo v pogodbene cenike vnesti take cene oz. rabate, kot jih želimo zaračunati končnemu kupcu.

Izberemo, ali naj program pri vnosu dokumenta prevzema ali izdaje išče kode subjektov (za primer uporabe glej Tuje šifre (kode subjektov):

• N - ne iščem alternativnih kod – pri vnosu dokumenta uporaba subjektovih kod ni mogoča
• P - alternativne kode veljajo za določeni subjekt – uporabimo, kadar je tuja koda vnešena v šifrant identov za določeni subjekt, ali v šifrant tipov subjektov za posamezen tip subjekta
• K - alternativne kode veljajo za vse subjekte – izberemo, kadar smo tujo kodo vnesli  v šifrant identov na zavihek Subjekt z namenom, da se uporablja za vse subjekte. Kodo smo vnesli brez subjekta! 
• I - najprej išči po identih, nato po alternativnih kodah - ta možnost se uporabi v primeru, da ima ident dobaviteljevo šifro enako kot nek drug ident (polje acident).

S pomočjo avtorizacij lahko način iskanja izberemo tudi na nivoju posameznega uporabnika programa!

Kodo subjekta za VNOS na dokument lahko vnesemo samo za posamezni SUBJEKT, s parametrom pa izberemo, ali le-ta velja pri vnosu za posamezni subjekt (P) ali za vse subjekte (K).

Ta parameter velja na nivoju celotnega programa, lahko pa ga nastavimo tudi na nivoju uporabnika programa (glej Osebne nastavitve).

Pri nastavitvah (P) ali (K) se padajoči meni pri vnosu identov na dokumente ne prikazuje več.

Izberemo, ali naj program pri izpisu dokumenta prevzema ali izdaje izpisuje kode subjektov (za primer uporabe glej Tuje šifre (kode subjektov) :

• N - ne iščem alternativnih kod – v izpisih ne uporabljamo kod subjektov
• P - alternativne kode veljajo za določeni subjekt – izberemo, kadar je tuja koda vnešena v šifrant identov za določeni subjekt ali kadar smo tujo kodo vnesli v šifrant tipov subjektov
• K - alternativne kode veljajo za vse subjekte – izberemo, kadar smo tujo kodo vnesli v šifrant identov  na zavihek Subjekt z namenom, da se uporablja za vse subjekte. Kodo smo vnesli brez subjekta!  
  S pomočjo avtorizacij lahko način izpisa izberemo tudi na nivoju posameznega uporabnika programa!

Kodo subjekta za IZPIS lahko vnesemo za SUBJEKT ali za TIP SUBJEKTA, s parametrom pa izberemo, ali le-ta velja pri vnosu za posamezni subjekt (P) ali za vse subjekte (K).

Ta parameter velja na nivoju celotnega programa, lahko pa ga nastavimo tudi na nivoju uporabnika programa (glej Osebne nastavitve).

Izberemo lahko, kako v naročilih dobaviteljem in prejetih fakturah omejujemo podatke o razpoložljivih materialnih sredstvih za vnos v dokument. Pri izbiri opcije P, T ali O se nam v naročilu dobavitelju in prejeti fakturi v meniju čarovnikov pojavi dodatna izbira:
Če kliknemo to izbiro, se seznam razpoložljivih identov v izbirni tabeli omeji na:

• P - pogodbeni cenik – samo na idente, za katere smo vnesli pogodbeni cenik dobavitelja
• T - subjektove kode – samo na idente, za katere smo v panel Kode subjektov vnesli podatek o nazivu dobavitelja in njegovo kodo identa
• O - pogodbeni cenik in tuje kode - samo na idente, za katere smo v panel Kode subjektov vnesli podatek o nazivu dobavitelja in njegovo kodo identa ter pogodbeni cenik dobavitelja
• N - ni gumba omeji – funkcije ne uporabljamo, izbira se ne pojavi

Izberemo način kontrole pretvorbe iz prve v drugo (zbirno) mersko enoto, ki služi za izračun števila tovorkov v primerih, ko količina v primarni merski enoti ni deljiva z zbirno mersko enoto. Število tovorkov se izračunava glede na nastavitev Parametri | Blago | Osnovni podatki, polje Način izračuna kolijev.

• N - ni kontrole – ne kontrolira, če je vnešena količina mnogokratnik pretvornika. Dovoli vnesti vrstico, število tovorkov pa izračuna glede na nastavitev Parametri | Blago | Osnovni podatki, polje Način izračuna kolijev.
• O – opozorilo – če vnešena količina ni mnogokratnik pretvornika, nas program na to opozori (glej Vnešena količina ni mnogokratnik pretvornika EM1 v EM2! Koda: XX Količina: YY Pretvornik: ZZ). Kljub temu dovoli nadaljevati vnos in izdelati dokument. Število tovorkov izračuna glede na nastavitve Parametri | Blago | Osnovni podatki, polje Način izračuna kolijev .
• P – prepoved - če vnešena količina ni mnogokratnik pretvornika, nas program na to opozori z enakim sporočilom kot v prejšnjem primeru (glej Vnešena količina ni mnogokratnik pretvornika EM1 v EM2! Koda: XX Količina: YY Pretvornik: ZZ), vendar pa ne dovoli vnesti pozicije dokumenta. Da bi lahko nadaljevali z vnosom, moramo vnesti količino, ki bo mnogokratnik pretvornika.

Za primer uporabe te kontrole glej Vnos mnogokratnika.

Obkljukamo, če naj program uporabniku pri izdelavi dokumenta ne dovoli shraniti identov z primarno ali sekundarno klasifikacijo, za katero nima avtorizacije(glej tudi: Avtorizacije nad šifrantom identov ). Tak uporabnik tudi nima vpogleda v šifrant identov za idente, ki imajo neavtorizirano primarno ali sekundarno klasifikacijo.

Obkljukamo, če želimo izbiro identov v dokumente prevzemov in izdaj omejiti tako, da program v izbirni tabeli za vnos identov ponudi samo tiste, katere smo navedli v matriki blagovnih kontov prevzema, izdaje in prenosa.

To možnost uporabljamo predvsem za računovodski vnos prejetih računov in računovodski vnos izdanih računov.

Vpišemo nazive cenovnih razredov, ki se bodo izpisovali v panelu Kalkulacije šifranta identov. Spremenimo lahko privzete nazive za MP ceno z davkom, MP ceno brez davka, VP ceno 1, VP ceno 2 in sestavnico.

Na spremembo prodajnih cen vpliva:

• preklopnik v vrsti dokumenta prevzema ter 
• preklopnik za način izračuna cene v panelu za vnos prodajne kalkulacije šifranta identov.

Če so ti preklopniki izbrani tako, da se prodajna cena ob spremembi nabavne cene spremeni, zaznamo dva primera:

• Maloprodaja - zaradi spremembe cen na identih in v cenikih se v maloprodaji sprememba maloprodajne cene izvede s pomočjo dokumenta za spremembo cene.
• Veleprodaja - veleprodajne cene smemo spremeniti brez predhodnih ali naknadnih obvestil, skladno s sklenjenimi pogodbami in splošnimi pogoji poslovanja

Pri kombinaciji maloprodaje in veleprodaje zato nastopi primer, ko bi hoteli oba načina kombinirati: torej obdržati maloprodajno ceno (za kasnejšo spremembo z dokumentom spremembe cene), veleprodajno ceno pa ustrezno korigirati. Zato:

• • Preklopnik Ob spremembi nabavne cene spremeni maloprodajno ceno obkljukamo, če naj se ob spremembi nabavne cene spremenijo vsi štirje cenovni razredi.
  • Preklopnika ne obkljukamo, če naj se (ob ostalih ustreznih nastavitvah) spremenijo samo cene v zadnjih treh prodajnih razredih, maloprodajna cena pa se ne spreminja - to storimo naknadno z dokumentom za spremembo cene.

Ločene kalkulacije prodajne cene za posamezna skladišča oblikujemo SAMO v primeru, da taka skladišča predstavljajo dislocirano maloprodajno mesto, ki uporablja svojo cenovno politiko in zato zanjo nivo cen oblikujemo ločeno od ostalih maloprodajnih mest in ločeno od cen na centralnem skladišču (ki jih predstavlja splošna kalkulacija prodajne cene - SKPC).

Če je preklopnik obkljukan, v šifrantu skladišč dobimo možnost izbrati tista skladišča, za katera želimo oblikovati kalkulacijo prodajne cene ločeno od splošne kalkulacije (za podrobnosti glede uporabe glej Ločena kalkulacija prodajne cene po skladiščih).

Vpišemo nazive cenovnih razredov, ki se bodo izpisovali v panelu Kalkulacije šifranta identov. Spremenimo lahko privzete nazive za MP ceno z davkom, MP ceno brez davka, VP ceno 1, VP ceno 2 in sestavnico.

Privzeto način izračuna kalkulacije pri odpiranju nove šifre identa. Izbiramo med:

• Določena končna cena
• Določen pribitek
• Določena je bruto cena in pribitek.

(za odčitavanje s čitalcem črtne kode in uporabo subjektovih kod)) določimo dolžino kode identov, kamor ni vključena količina v kodi.  Nastavitev velja samo za idente, ki imajo na osnovnih podatkih označeno "Količina v identu"

Če takšne nastavitve nimamo, nam podatek, ki ga imamo izbran na tem mestu, polni v polje Količina, pri izbiri identa na poziciji dokumenta.  V kolikor imamo tukaj nastavitev, kot jo prikazuje slika, bo program napolnil količino pozicije z 1.

(za odčitavanje s čitalcem črtne kode in uporabo subjektovih kod) izberemo, kako naj se obravnava morebitna kontrolna številka:

• N - ni kontrolne številke
• I - ignorira zadnjo številko
• Z - zanemari količino v kodi
• 1 - kontrola po modulu 10
• E - kontrola EAN13

Konstanta na začetku kode je lahko tudi poljubno polje iz šifranta identov. Če npr. želimo, da se vsaka avtomatsko generirana koda identa začenja z oznako primarne klasifikacije, v to polje vnesemo tekst KLASIF
Tipična polja, ki jih uporabljamo kot polja za konstanto so:
acClassif- primarna klasifikacija
acClassif2 - sekundarna klasifikacija
DOBAVITELJ - dobavitelj identa
VRSTA IDENTA - vrsta identa.

Lahko vnesemo dve polji (pimer acClassif;acClassif2) v tem primeru dobimo še dodatno polje za dolžino drugega polja. Polji morata biti ločeni z podpičjem (;).

Vpliv klasifikacije na

pogodbeni cenik

Določimo katera klasifikacija se upošteva, če je pogodbeni cenik določen na nivoju klasifikacije identov.

• Primarna klasifikacija, upošteva se samo Primarna klasifikacija
• Sekundarna klasifikacija, upošteva se samo Sekundarna klasifikacija
• Obe, v tem primeru ima večjo težo/prioriteto Sekundarna klasifikacija