Participativno vodjenje
Že uspešno vodenje s cilji zahteva dogovor med vodjo in sodelavci. Tako že pri vodenju spoznavamo, da želja po dogovoru in uskladitvi ne sme ogroziti same postavitve ciljev. Tako tudi pri participativnem vodenju ne gre za “popuščajoče” vodenje, temveč usklajenost vodenja. Temelji na spoznanju, da ima veliko sodelavcev neizkoriščene notranje vire idej, ki jih lahko dober vodja koristno uporabi. Pogosto dobimo zanimive odgovore, ideje ali inovacije, če sodelavce zgolj vprašamo po njihovem mnenju oz. po njihovem predlogu za rešitev določenega problema.
Participacija-dogovor- ni sam po sebi namen ampak služi namenu doseganja skupnih rezultatov. Ne gre za to, da ima sodelavec le dober občutek »ker je zraven« temveč je namen participacije vzgojiti v sodelavcu občutek odgovornosti za uspešnost naloge.
Prevelika obzirnost lahko pripelje do
- anarhije,
- pomanjkanja skupne smeri,
- dolgotrajnega odločanja,
- znižanje učinkovitosti
- padec ugleda vodje
Premalo participacije pa vodi v:
- odtujenost sodelavcev od ciljev,
- občutek nemoči,
- diktatorstvo,
- ozko usmerjenost,
- napačne odločitve.
Poleg kreativnosti pa participativno vodenje gradi tudi zaupanje, dviguje motivacijo in izboljša odnose v podjetju.