 | Loading… |
|
|
Primeri obračuna naročil
Primeri obračuna naročil
 |
Vse tu opisane praktične primere lahko za izbrane obračunske
kriterije shranimo v predlogo obračuna in jo tako lahko ponovno uporabimo
(za en tak primer obračuna naročil glej Shranjevanje
predloge obračuna, za splošen opis oblikovanja in shranjevanja predlog
obrazcev pa Nastavitev predlog obrazca). |
Primer 1: Pregled vseh naročenih materialov kupca v časovnem obdobju
Želimo pregledati, kaj so nam kupci naročali v danem časovnem obdobju (na
primer od ”11.5.07 - 16.5.07”).
Postopek:
- Izpis: izberemo “Sumarno po identih”,
da nam bo obračun ločil različne idente, enake pa seštel.
- Obračunski kriteriji: najprej obkljukamo
vse vrste dokumentov. V polje Datum naročila od vnesemo “11.5.07”, v polje
Datum do pa “16.5.07”. V polju Veljavna izberemo vrednost “Vsa” saj
nas zanimajo vsa naročila. V polju Statusi tudi izberemo vse statuse, saj
nas status naročil pri tovrstnem pregledu ne zanima.
Obračun nam je izpisal vse idente, ki so jih kupci naročili. Poleg tega nam
program za vsak ident izračuna tudi količino in vrednost opremljenega blaga.
Primer 2: Pregled nerealiziranih naročil
se navezuje na prejšnji primer. Želimo pregledati, kaj so kupci naročili
v danem časovnem obdobju (na primer od ”11.5.07 - 16.5.07”), pa le-tega niso
kupil.
Pri obračunu dobaviteljev uporabljamo ta obračun za pregled naročil, ki smo
jih plasirali in dobili zanje potrditev, vendar pa blaga še nismo prejeli.
Postopek:
- Izpis: izberemo “Sumarno
po identih”, tako da nam bo obračun ločil različne idente, enake
pa seštel.
- Obračunski kriteriji: začnemo enako. Najprej
obkljukamo vse vrste dokumentov. V polje Datum naročila od vnesemo “11.5.07”,
v polje Datum do pa “16.5.07”. V polju Veljavna izberemo vrednost “Vsa”,
saj nas zanimajo vsa naročila. V polju Statusi tudi izberemo vse statuse,
saj nas status naročil pri tovrstnem pregledu ne zanima. Obkljukamo polje
Samo razlika med naročeno in realizirano količino, tako da bo obračun izpustil
vse idente (oziroma količine), ki so bili že dobavljeni.
Vidimo, da nam je ta obračun sedaj izpisal le tiste idente med naročenimi,
ki niso bili v celoti dobavljeni.
Ta obračun lahko uporabimo tudi za npr. |
dodatni pogoj k primeru: Polje/Vrednost |
ugotavljanje vseh nedobavljenih naročil za kupca |
nespremenjeno |
ugotavljanje naročenih in potrjenih, a nedobavljenih
identov za kupca |
Status/Potrjena
|
ugotavljanje naročenih in potrjenih, a nedobavljenih identov
za vse kupce |
Status/Potrjena, Naročnik/prazno |
načrtovanje prodaje identov v naslednjem čas.
obdobju |
Veljavnost/Veljavna, Naročnik/prazno |
ugotavljanje deleža naročil posameznih identov |
Veljavnost/Vsa, Naročnik/Prazno |
ugotavljanje deleža naročil skupin izdelkov
|
Veljavnost/Vsa, Naročnik/Prazno, Klasifikacija/izberi
|
Obračun nam je izpisal vse idente, ki so jih subjekti naročili. Poleg tega
nam je za vsak ident izračunal tudi, koliko je bilo na podlagi naročil identov
odpremljeno.
 |
Tega obračuna nikoli ne uporabljamo za ugotavljanje
materialnih potreb, saj ne upošteva naročenih identov, ki lahko nastopajo
v kosovnicah!
|
Primer 3: Pregled materialnih potreb
S pregledom materialnih potreb izpišemo vse idente, ki jih potrebujemo za
dobavo potrjenih naročil za določeno časovno obdobje (na primer od “1.1.07”
do “31.12.07”).
Postopek:
- Izpis: izberemo “Obračun materialnih
potreb”. Za razliko od ostalih izpisov so tu cene potroškov izražene
z nabavno vrednostjo identa iz šifranta identov.
- Obračunski kriteriji: najprej obkljukamo
vse vrste dokumentov. V polje Dobavni rok vnesemo “1.1.07”, v polje Datum
do pa “31.12.07”. V polju Status izberemo vrednost “Potrjena naročila”,
saj nas zanima samo, katere materiale potrebujemo za potrjena naročila.
Obkljukamo polje Material v sestavnicah, tako da bo obračun upošteval tudi
materiale, ki jih potrebujemo v sestavljenih materialnih sredstvih. Obkljukamo
tudi polje Samo razlika med naročeno in realizirano količino, saj ne želimo
ponovno pripravljati tudi materialov, ki so že bili odpremljeni.
Primer 4: Pregled tržnih segmentov
Analizirati hočemo, kolikšen del naših naročil je v prvem kvartalu prišlo
od preprodajalcev, kolikšen od institucij in kolikšen od končnih uporabnikov.
Postopek:
- Izpis: izberemo “Obračun naročil
sumarno po subjektih”, saj nas verjetno zanima tudi, kdo so v določenem
segmentu največji odjemalci.
- Obračunski kriteriji: najprej obkljukamo
vse vrste dokumentov. Polje Datum naročila od vnesemo “1.1.07”, v polje
Datum do pa “31.03.07”. V polju Status izberemo vse statuse, prav tako v
polju Veljavna. Polja Samo razlika med naročeno in realizirano količino
ne obkljukamo. V polju "Tip naročnika" izberemo šifro opazovanega tipa kupca.
Če sedaj zapišemo naročila in realizirane vrednosti ter izpis ponovimo po
vseh prodajnih skupinah, imamo v nekaj minutah narejen ne le tržni pregled našega
naročanja, ampak tudi realizacijske procente po posameznih segmentih in celo
procente realizacije po posameznih subjektih.
Ta obračun lahko uporabimo tudi npr. za: |
dodatni pogoj k primeru Polje/Vrednost |
ugotavljanje tržne razporeditve |
enako v primeru |
ugotavljanje partnerjev z največjimi naročili
in najboljšimi stopnjami realizacije |
Tip/prazno
|
ugotavljanje razporeditve kupcev preko kreditiranja |
Naročnik/izberi kreditorja, Tip prejemnika/izberi skupino
|
ugotavljanje , kateri partnerji imajo največjo
razliko med naročenim in realiziranim |
Tip naročnika/prazno , Samo razlika/obkljukano
|
Primer 5: Pregled uspešnosti referentov
Analizirati hočemo, kateri od referentov v prvem kvartalu sprejme največ
naročil in kateri ima najvišjo realizacijo v prvem kvartalu leta 2007.
Postopek:
|
|
|