 | Loading… |
|
|
|
November 2009Uvodnik
Pozdravljeni!
Mala in srednja velika podjetja so vedno bila temelj slovenskega gospodarstva. Pridnost Slovencev je praktično neomejena in to rešuje to državo oziroma narod zadnjih 60 let, če ne celo vso njegovo zgodovino. Stvar, ki nas rešuje, je torej v tem, da imamo Slovenci v povprečju izredno visoko delovno etiko in smo zaradi tega pripravljeni delati oziroma prevzeti nase bolečine tudi podjetništva in ostalega, kjer bi tujci oziroma druge kulture že zdavnaj ugotovile, da se pa to ne splača. Ampak mi "rintamo", tako kot na primer "rintamo" v gore ali takrat, ko obdelujemo pašnike na območjih s 45-odstotnim naklonom.
Problem pa je, ker so ravno mala in srednje velika podjetja zdaj prišla v centrifugo. Po eni strani so običajno dobavitelji večjim podjetjem, kar pomeni, da so doživele podaljšanje plačilnih rokov s 60 do 90 na 150 do 180 dni. Po drugi strani pa so doživela cenovne pritiske. Poleg tega jih njihov partner – banke, ne podpirajo, ampak jim zaostrujejo posojilne pogoje.
Zdi se mi, da se bo precej podjetnikov v zadnjem tednu marca, ko bodo dobili svoje bilance, vprašalo, če se ima še smisel s tem ukvarjati. Na zunaj bodo stvari sicer izgledale precej lepo, saj se bo število podjetij povečevalo. Zakaj?
Zato ker imamo ukrep države, ki ponuja 4.500 evrov za samozaposlitev. To nam delno pokrije odliv ljudi iz velikih podjetij in še večji odliv iz malih podjetij. Vendar pa bomo s tem dobili cel kup subjektov, katerih ekonomska moč bo praktično nična. Samo štirideset odstotkov jih bo mogoče uspelo preživeti več let, ostali bodo propadli. To je torej v bistvu samo zelo drago kupovanje miru. Pa tu ne gre samo za sredstva države, ki bodo šla v nič ob propadu teh samozaposlenih. Treba je tudi pogledati, koliko bo na primer prizadeta posamezna družina, zato ker je mama izgubila službo v nekem velikem podjetju in nato odprla svoj računovodski servis, kjer pa mora za približno enak dohodek recimo delati po 14 ur. Z vidika narodnega gospodarstva je to izredno škodljivo.
Tudi banke malemu gospodarstvu ne pomagajo. Od februarja naprej vidimo, da banke z zaostrovanjem posojilnih pogojev težijo k temu, da se kreditiranje zmanjša. Kredite odobravajo na tri mesece, kar pomeni, da je s tem ogromno dela. Na primer: nam gre za pripravo ene kreditne dokumentacije ob odlični informatiki, ki jo imamo, zagotovo en dan. Drugim podjetjem, kjer imajo slabšo informacijsko podporo, pomeni to tri dni. Hkrati pa to pomeni, da ni mogoče načrtovati vnaprej.
Še ena nesprejemljiva stvar, ki so jo naredili, se kaže pri bančnih maržah. Banke so si včasih sposojale denar z dvoodstotno obrestno mero, pa ga nato dajale naprej po štiriodstotni meri, danes pa si sposojajo denar z enoodstotno obrestno mero in ga dajejo naprej po osemodstotni obrestni meri. To pomeni, da so za štirikrat povišale svojo kreditno maržo.
Tretji problem, ki pa je potencialno najgloblji, pa je to, da danes praktično ne dobiš kredita, ki ne bi bil zavarovan z osebnimi menicami. To pomeni, da lastniki ali direktorji jamčimo z lastnim premoženjem za podjetje. Tu pa potem ni več ločitve med zasebnim premoženjem in podjetji. Za banke smo vsi samostojni podjetniki. Ta težava nas bo po glavi tepla še naslednjih deset let.
Kot zadnjo prepreko vidim nezmožnost zastavljanja avtorskih pravic oziroma intelektualne lastnine. Tega se pri nas ne da zastaviti. Da pa je prav to eden od kritičnih dejavnikov, ki omogoča rast določenega narodnega gospodarstva, so se začele zavedati praktično vse države. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v svojih priporočilih eksplicitno izjavlja, da je problem zastave avtorskih pravic eden od ključnih problemov financiranja razvoja, rasti ne samo programerske industrije, ampak praktično vse nove ekonomije. In ta je ključnega pomena za razvoj celotnega gospodarstva. V zadnjih 20 letih je naše gospodarstvo prešlo iz faze, ko je 95 odstotkov predstavljal realni sektor, v fazo, ko ta predstavlja le še 40 odstotkov, ostalo pa sektor, ki temelji na avtorskih pravicah oziroma neopredmetenih osnovnih sredstvih. In če ne bomo uspeli financirati tega sektorja, ga ne bomo imeli.
V ZDA je medtem povsem normalno, da pri banki za odobritev kredita zastaviš patent. Nemci pa so opazili, da je ta zadeva tako zelo kritična, da so zato zelo hitro, v enem letu, spremenili interne računovodske pravilnike. Tako bodo od 1. januarja 2010 priporočali, za določena podjetja pa bo to celo obvezno, izkazovanje intelektualne lastnine v bilancah. S tem, ko se bo to izkazovalo, pa bodo lažje pritisnili na banke, da bodo v zastavo vzele tudi neopredmetena sredstva. Na ta način bodo spodbudili kreditiranje zagonskih faz nove ekonomije. V tolažbo nam je lahko vsaj to, da se glede tega v Sloveniji situacija počasi obrača na bolje. Kolikor mi je namreč poznano, se je v vladni službi za razvoj oblikovala delovna skupina, ki se je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo lotila reševanja te problematike. Zadeve so sicer izredno enostavno rešljive. Po eni strani je treba le dopolniti slovenske računovodske standarde – ti namreč že dajejo možnost izkazovanja neopredmetenih sredstev, potrebno je le razjasniti nekaj nejasnosti – in ustrezno usposobiti računovodske servise. Po drugi strani pa mora nato Banka Slovenije dati smernice poslovnim bankam, naj začnejo te zadeve sprejemati kot jamstvo. Vse to se da narediti v roku nekaj mesecev, vprašanje pa je volja in prioritete.
Vsekakor upam, da ta kriza in slaba odzivnost odgovornih inštitucij ne bodo zlomili slovenskega podjetništva. Zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je vrnitev k stari logiki, češ bodi majhen, usmerjen v svoje okolje, ne imeti prevelikih ambicij in podobno, potem ti bo uspelo preživeti. "Nujno je čim hitreje poplačati kredite in zmanjšati poslovanje", si danes pravi podjetnik. In to je kritično.
Andrej Mertelj
Izvršni direktor
Zaključek poslovnega leta in preliminarna objava rezultatov julij-oktober 2009
Dne 16.11.09 smo na naših spletnih straneh za vlagatelje objavili revidirano letno poročilo družbe in skupine Datalab. Prihodke smo dvignili za 5%, stroške zmanjšali, ohranili pa vlaganja v razvoj (=stroški dela). Vabljeni k ogledu.
Hkrati z objavo rezultatov in letnega poročila zaradi objav v medijih in predstoječe tiskovne konference smo objavljali tudi osnovne podatke o oceni poslovanju družbe Datalab d.d. za obdobje od julija do oktobra 2009. Nekonsolidirani prihodki obdobja znašajo 517 tisoč € (-10% glede na lani), s tem da so licenčni prihodki v Sloveniji nižji za 19% in v tujini višji za 29%, prihodki iz osveževanja so v Sloveniji nižji za 2% v tujini pa višji za 15%. Licenčni prihodki so manjši zaradi prenosa večjega posla v november, drugače bi beležili 15% rast licenčnih prihodkov v Sloveniji. Prihodki iz marketinga so nižji za 85% saj letos nismo organizirali PANTHEON konference. Umanjkanje prihodkov PANTHEON konference predstavlja 65% delež zmanjšanja prihodkov glede na lansko leto. Za 121 tisoč € so višji prihodki iz subvencij.
Poslovni odhodki so z 684 tisoč € za 48% nižji glede na lansko leto. Največji prihranki so pri stroških blaga, materiala in storitev (-370 tisoč €) ter pri stroških dela (231 tisoč € manj kot lani).
Hkrati z objavo rezultatov in letnega poročila zaradi objavv medijih in predstoječe tiskovne konference smo objavljali tudi osnovne podatke o oceni poslovanju družbe Datalab d.d. za obdobje od julija do oktobra 2009. Nekonsolidirani prihodki obdobja znašajo 517 tisoč € (-10% glede na lani), s tem da so licenčni prihodki v Sloveniji nižji za 19% in v tujini višji za 29%, prihodki iz osveževanja so v Sloveniji nižji za 2% v tujini pa višji za 15%. Licenčni prihodki so manjši zaradi prenosa večjega posla v november, drugače bi beležili 15% rast licenčnih prihodkov v Sloveniji. Prihodki iz marketinga so nižji za 85% saj letos nismo organizirali PANTHEON konference. Umanjkanje prihodkov PANTHEON konference predstavlja 65% delež zmanjšanja prihodkov glede na lansko leto. Za 121 tisoč € so višji prihodki iz subvencij.
Poslovni odhodki so z 684 tisoč € za 48% nižji glede na lansko leto. Največji prihranki so pri stroških blaga, materiala in storitev (-370 tisoč €) ter pri stroških dela (231 tisoč € manj kot lani).
Ocena izgube preko poletnih mesecev torej znaša 31 tisoč kar je za 603 tisoč € bolje kot lani.
Utrinki iz PANTHEON konference Light
v Sarajevu
Datalab BA je v sredo 4. novembra organizirala enodnevno PANTHEON konferenco Light v sarajevskem Avaz Twist Tower. Udeležilo se je je čez 160 PANTHEON uporabnikov, partnerjev in potencialnih uporabnikov, ki so imeli možnost poslušati 12 predavanj in spoznati novosti v PANTHEON-u, e-poslovanje, e-računovodstvo, izzive fiskalizacije, prednosti uporabniških strani (User Site), e-poročanje in partnerske rešitve, integrirane s PANTHEON-om. Med konferenco so se v avli predstavili sponzorji s svojimi rešitvami in Datalab Akademija s svojo ponudbo.
Posnetki predavanj so dostopni na www.datalab.ba/konferencija.
Datalab Akademija
V decembru imamo razpisana dva tečaja za uporabnike PANTHEON-a:
1. Osnove PANTHEON-a; sreda 9.12.2009, 9:00 – 13:00
Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, ki bi radi pridobili znanje, kako voditi poslovanje v PANTHEON-u.
Predavanje bo pokrivalo naslednje teme:
• sestava in osnovni tipi oken,
• tipi vnosnih polj,
• avtomatsko šifriranje subjektov,
• šifriranje identov,
• naročila, prejeti in izdani računi.
2. Osnove vodenja računovodstva; sreda 16.12.2009, 9:00 – 13:00
Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, ki bi radi pridobili znanje, kako voditi računovodstvo v programu PANTHEON.
Predavanje bo pokrivalo naslednje teme:
• nastavitve kontnega plana,
• vrste dokumentov in nastavitve,
• knjiženje po oddelkih in stroškovnih nosilcih,
• praktični primer vodenja računovodstva za malo podjetje.
Posamezen tečaj bo predvidoma trajal 4 ure, cena pa znaša 89 EUR + DDV na osebo. Tečaji potekajo na sedežu podjetja Datalab d.d., Koprska 92, 1000 Ljubljana.
Če imate lastne predloge in želje glede obravnavane tematike, vas prosimo, da nam to sporočite na maja.fujan@datalab.si. Na ta naslov sprejemamo tudi prijave na tečaj.
Veseli bomo vašega obiska!
TKDIS in sporočila bank svojim komitentom
V zadnjih dneh so mnogi uporabniki PANTHEON-a prejeli obvestilo od svojih bank, da se bo standard TKDIS ukinil. To se bo zgodilo postopoma do 1.3.2011, ko bo standard ukinjen, do takrat pa se bodo različni standardi uporabljali sočasno.
V PANTHEON-u je že možnost kreiranja plačilnih nalogov za domači in tuji plačilni promet po standardu ZBSXML, prav tako tudi uvoz podatkov o plačilih iz datoteke ZBSXML.
simon.klemen@datalab.si
Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2009
Skladno z objavo DURS-ove novice iz dne 02.11.2009 vas obveščamo, da bo potrebno podatke za odmero dohodnine dostaviti na letnem nivoju tudi za leto 2009. Več o tem si lahko preberete na naslednji povezavi DURS-a:
• Dostava podatkov za odmero dohodnine za leto 2009.
• Osnutek pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2009.
Ravno tako se bodo morebitne novosti glede dostave podatkov za odmero dohodnine za leto 2009 pravočasno dodale tudi v PANTHEON-a, in sicer predvidoma konec decembra oz. po objavi Pravilnika v Uradnem listu RS.
mateja.cejan@datalab.si
Predstavite vaše podjetje drugim uporabnikom
PANTHEON-a
Uporabniki PANTHEON-a imate možnost predstavitve vašega podjetja, produktov, rešitev in storitev ostalim PANTHEON uporabnikom preko različnih kanalov.
• PANTHEON e-novice – objava članka, oglasa, intervjuja ipd. slovenskim uporabnikom ali uporabnikom iz naših podružnic (Hrvaška, Bosna, Srbija, Makedonija, Črna Gora).
• Uporabniške strani – pasica (banner) v velikosti 485 x 60 pik.
Če se do 31.12. odločite za objavo vašega prispevka v katerikoli izdaji PANTHEON e-novic, dobite za 14 dni breplačno pasico na uporabniških straneh.
Cena paketa znaša 150 € + DDV.
Za več informacij se obrnite na maja.fujan@datalab.si ali na telefon 01 25 28 916
Katera podjetja bodo v letu 2010 uspešna?
Tista, ki so uspešna že v letu 2009. In katera so to?
Nekaj jih poznam, ker so med našimi strankami. In tako kot vi, sem se spraševal, kaj imajo uspešni skupnega, kar jih loči od manj uspešnih. Skozi pogovore z enimi in drugimi sem prišel do preprostega zaključka. Kljub recesiji so bili uspešni v prodaji novim strankam. Kljub recesiji jih njihove obstoječe stranke niso zamenjale z drugim dobaviteljem. Ampak saj to veste tudi sami.
Zakaj nekaterim uspe
in drugim ne?
Vas zanima, kako jim je to uspelo? Mene je tudi... Najprej sem skušal izvedeti, kaj je vzrok zvestobe njihovih strank. In odgovor je spet bil enostaven. Pri njih učinkovito obvladujejo izvajanje nalog in projektov, tako terminsko kot stroškovno. Zato stranke vedo, da se lahko zanesejo, da bo vsaka naloga opravljena v skladu z dogovorom.
In kaj je vzrok za uspešnost prodaje novim strankam? Spet »razočaranje«, ker sem, tako kot vi sami, že slutil pravi odgovor. Vzrok je v aktivni prodaji strankam, o kateri danes že vsi govorijo. Seveda s takima odgovoroma nisem bil zadovoljen. Imel sem občutek, da sem spet na začetku mojega raziskovanja. Zakaj niso vsa podjetja uspešna, če so odgovori preprosti in vsem znani?
Začel sem slutiti, kakšno je ključno vprašanje, na katerega moram odgovoriti. Zakaj enim splošno znane nasvete uspe izpeljati tudi v praksi, drugim pa ne?
Zaradi omejenega prostora v novicah si lahko nadaljevanje tega članka preberete tukaj.
Vestnik DDV v poslovni praksi
Račun za stroške letalskih storitev
Vprašanje:
Podjetje v Sloveniji, davčni zavezanec, prejema račune tujega dobavitelja Lufthansa za stroške letalskih kart, letaliških taks, provizije prevoznika za spremembe in uporabo rent-a-car zaposlenih na službeni poti. Pričetek in konec poti je v tujini. Ali se ti računi vpisujejo v obrazec DDV-O in ali se naredi samoobdavčitev?
Naš partner odgovarja:
Ker iz vprašanja ni jasno razvidno, ali so zaračunane storitve zaračunane kot ena sama celovita storitev ali kot več posameznih storitev, smo pri odgovoru na vprašanje predpostavili, da gre za 2 ločeni storitvi, in sicer prvič za storitev mednarodnega prevoza potnikov (kamor bi vključili stroške letalskih kart, letaliških taks ter provizije prevoznika za spremembe) in drugič za najem rent-a-car v tujini.
1. Obdavčitev mednarodnega prevoza potnikov
Po splošnem načelu je tudi prevoz potnikov obdavčen tam, kjer je dejansko opravljen. Vendar pa je skladno z drugim odstavkom 49. člena ZDDV-1 plačila DDV oproščen mednarodni prevoz potnikov, razen cestnega. Definicija mednarodnega prevoza potnikov definira 28. člen PZDDV-1, ki določa: "Če kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji, se šteje, da je celotna prevožena pot opravljena zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj."
Navedeno pomeni, da se pri mednarodnih letalskih prevozih (kjer kraj odhoda ali kraj prihoda ni Slovenija) šteje, da je celotna pot opravljena zunaj Slovenije in tako posledično ni predmet slovenskega DDV. Vaša družba kot prejemnik računa za mednarodni letalski prevoz tako ni dolžna obračunati in plačati DDV po sistemu samoobdavčitve, ravno tako pa tega računa ne vpiše v DDV evidence.
V zvezi z obračunavanjem DDV in evidentiranjem prodaj letalskih kart v DDV evidencah je v aprilu 2009 podala svoje mnenje tudi DURS. Bistvene dele mnenja podajamo v nadaljevanju:
"Pri prevozu potnikov z letalom, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije, velja, da je celotna pot opravljena zunaj Slovenije in se zato ne vpisuje v DDV evidence.
Obdavčitev letalskih kart za prevoz v mednarodnem prometu, ki jih proda davčni zavezanec v svojem imenu, je odvisna samo od relacije poleta. Upoštevata se le kraj odhoda in kraj prihoda.
Če kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji, se na podlagi določbe 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) šteje, da je celotna prevožena pot opravljena zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.
Za prodajo letalske karte v svojem imenu za prevoz potnika, ki jo opravi letalski prevoznik iz druge države članice Skupnosti in pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije, se torej šteje, da je celotna pot opravljena zunaj Slovenije. Posledično prodaja letalske karte ni predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji. Transakcija se ne vpisuje v obračun DDV ... ."
2. Obdavčitev najema rent-a-car
Dajanje v najem prevoznih sredstev je načeloma obdavčeno po splošnem pravilu iz 24. člena ZDDV-1, ki določa, da se za kraj, kjer je bila opravljena storitev, šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev, sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena storitev. Navedeno pomeni, da so načeloma storitve rent-a-car obdavčene tam, kjer ima sedež izvajalec storitve.
Poleg te splošne določbe pa opozarjamo tudi na določila 29. člena PZDDV-1, ki določajo, da se pri dajanju prevoznih sredstev v najem, šteje, da je:
· kraj opravljenih storitev, ki bi bil pri dajanju prevoznih sredstev v najem v Sloveniji, zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Skupnosti;
· kraj opravljenih storitev, ki bi bil pri dajanju prevoznih sredstev v najem zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji.
V kolikor ima v vašem konkretnem primeru izvajalec storitev rent-a-car sedež izven Slovenije in se rent-a-car uporablja le v tujini (izven Slovenije), kraj obdavčitve teh storitev ni Slovenija, zato vaši družbi ni treba obračunati in plačati DDV od teh storitev po sistemu samoobdavčitve. Tudi v tem primeru se teh računov ne evidentira v DDV knjige.
Vir: Vestnik DDV v poslovni praksi založbe Verlag Dashöfer, d.o.o.
Več informacij na: oncspu.dashofer.si ali na www.dashofer.si.
Pojasnilo o blokadi
Začasna blokada, ki jo imamo trenutno na računu, je težava, s katero se sooča veliko podjetij med finančno krizo. Tudi mi se tej neprijetnosti nismo mogli izogniti, saj je borba za stranke in pozitiven denarni tok v teh časih težka in dolga. V Datalabu smo vedno stremeli k napredku in zadovoljstvu uporabnikov, kar pa seveda povzroči tudi veliko stroškov, katere je treba ustrezno pokriti s prihodki iz tekočega poslovanja. Naj vas pomirim, da Datalabov obstoj nikakor ni ogrožen, saj smo na srečo svojo prihodnost zagotovili s prvovrstnim produktom ter ekipo zaposlenih, v katere imam vse zaupanje, da bodo kos vsaki situaciji ne glede na njeno naravo.
Še posebno pa bi rad poudaril, da se v nobenem primeru ne bo zaustavil razvoj in predvsem podpora PANTHEON-u. Naj se zgodi karkoli, podpora produktu ostaja v nezmanjšanem obsegu. V prihodnjih dneh iščemo finančno rešitev za prestrukturiranje obstoječih kreditnih pogodb, klestenje stroškov pa ne bo zadelo razvoja in podpore. Uporabniške strani, video navodila, spletna pomoč, PSS podporna služba, podporna partnerska podjetja – vsi ti mehanizmi in osebje bodo še naprej nudila PANTHEON podporo.
Vaši podatki so tako v PANTHEON-u kot na naših hosting strežnikih še vedno popolnoma varni. Prav tako so varne vse vaše investicije v našo programsko opremo, saj Datalab ne bo izginil in se bo še naprej trudil razvijati najboljši poslovni informacijski sistem v jugovzhodni Evropi.
Lepo vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje in uporabo programa PANTHEON,
Andrej Mertelj
Izvršni direktor
UG srečanje za Hermes denar in kadre
Naslednje srečanje uporabnikov, partnerjev ter razvijalcev PANTHEON-a na temo Hermes denar (računovodstvo, finance, osnovna sredstva ipd.) in Hera (kadri, plače, potni nalogi ipd.), bo v torek 8.12.09.
Srečanje se prične ob 10. uri, na sedežu podjetja Datalab d.d., Koprska 92, Ljubljana. Zadnji del srečanja pa je namenjen sproščenem pogovoru in izmenjavi mnenj ob pizzi in pivu.
Veseli bomo vaših prijav na simon.klemen@datalab.si (Denar) in tina.berden@datalab.si (Kadri, plače).
Novosti in nasveti za modul Denar
Struktura odprtih postavk
PANTHEON omogoča, da na izpisu strukture odprtih postavk kliknemo na znesek (slika 1) in odpre se pregled knjižb (slika 2). Iz pregleda knjižb potem lahko pridemo do dokumenta, ki smo ga vnesli v PANTHEON (slika 3).
Slika 1: Struktura odprtih postavk
Z dvoklikom na znesek se nam odpre pregled knjižb (slika 2).
Slika 2: Pregled knjižb
Z dvoklikom na dokument se nam odpre blagovni dokument, v katerega smo vnesli vse potrebne podatke, da smo dokument lahko poknjižili (Slika 3). V našem primeru je to dokument 09-3X0-000001.
Slika 3: Vrsta dokumenta
klavdijak@datalab.si
| Loading… |
| Loading… |
|
|
|
|