Letos pa res začnem...
Letos pa res začnem...
Ob prelomnih datumih, dogodkih, se ljudje odločimo marsikaj. Da bomo več z družino, da si bomo vzeli več časa zase, da bomo prenehali s kajenjem, shujšali, več zaslužili…. Kolikor nas je ljudi, toliko je naših zaobljub, želja. Ampak…. Rutina vsakdana nas nekako premami in hitro smo v starih tirnicah, pozabimo na trdne sklepe in… vse je znova po starem…
Zakaj?
V resnici se ljudje upiramo spremembam. Ko smo enkrat vpeti v nek sistem delovanja, ob katerem nam »še kar nekako gre«, je to že dovolj dober razlog za ne-spremembe. Ko se zavestno odločimo za nek korak, se temu nezavedno upiramo. Pozabljamo, vedno »nekaj pride vmes«, dogodijo se kakšne nepričakovane okoliščine, samo da nas speljejo stran od našega sklepa o spremembi. Zato je pomembno, da se najprej, pred vsako veliko odločitvijo, nanjo naravnamo. Kaj to pomeni? Utrditi moramo svoj NAMEN, da se bomo res lotili dela. Namen utrjujemo s ponavljanjem, da se zares usidra v nas. Zvečer, ko ležemo v posteljo, si prigovarjamo, kaj je naš namen. Ali čez dan, vsakič, ko imamo trenutek časa. Da ne bomo pozabili nanj, si naredimo opomnike, alarm na telefonu, listič ob računalniku, posebna zapestnica….
Ko začutimo, da smo utrdili svoj namen, lahko začnemo z brskanjem po sebi in ugotavljanjem, kaj je tisto, kar nam je doslej onemogočalo napredek oz. dosego cilja, želje. Temu pravimo odkrivanje omejujočih prepričanj. Lahko so na videz zelo banalna. Če smo bili npr. vzgajani v duhu, da so bogati ljudje slabi in pokvarjeni, je to lahko ovira, da nam posel ne steče v polnosti. Ker nezavedno oviramo dotok denarja. Ker je to pač nekaj grdega… Ko ozavestimo ta prepričanja, je pravi čas za njihovo nadomeščanje. Kot v računalniku, kjer so datoteke z imeni, moramo ustvariti novo datoteko, na kateri piše, da je finančni uspeh našega podjetja nekaj dobrega. Šele takrat bomo zares na pravi poti do svojega cilja, če je to zaslužek.
Žal pa naša notranjost ni naravnana tako, da bi že ena sama misel lahko preoblikovala stara prepričanja, tudi nova moramo utrjevati, jih ponavljati, vsak dan. Da se »zapečejo« v nas in se te nove datoteke odpirajo takrat, ko jih potrebujemo. Na srečo poznamo kar nekaj modernih in hitrejših načinov, kako si lahko pomagamo pri tem. Bolj ko sta obe možganski polovici povezani, kadar vstavljamo nova prepričanja, hitreje se bodo »prijela«. V veliko pomoč nam je lahko tudi BWE, simulacija možganskih frekvenc, ki jih poslušamo ob vizualiziranju naših ciljev, več o tem na www.bwe.si .
Pa še tole. Z našimi cilji je velikokrat tako, da sploh niso naši… Kaj to pomeni? Če bi vsi okrog nas želeli imeti hišo ali biti vodilni v nekem podjetju, ni nujno, da si tega v resnici želimo tudi sami. Morda nismo tip, ki bi kar naprej kosil travo in urejal gredice, morda smo v resnici srečnejši, če lahko vikend preživimo doma, s knjigo v rokah namesto s kosilnico. Morda bi nas vodilno mesto v službi tako obremenjevalo, da bi skorajda pozabili dihati in bi se vsak dan znova spraševali, kaj mi je tega treba bilo… Nismo vsi za vse in poganjajo nas drugačna goriva, imamo različne motivacije. Zato je izbira cilja, ki ga želimo doseči lahko naša prva ovira.
Ko torej želimo doseči nek cilj, se moramo najprej temeljito izprašati, kaj bi to zame pomenilo? Če menim, da mi bo pet ali celo deset kilogramov manj prineslo več ljubezni in spoštovanja moje žene, se verjetno zelo motim. Vzrok za moje nezadovoljstvo je lahko drugje. Pri izbiri cilja je pomembno, da je v skladu z mojimi vrednotami in da ga podpremo z motivacijo. Na primer-moj cilj je narediti nekaj za svoje telo. Rad imam druženje, ne maram pa telesne aktivnosti, misel na tekanje me zmrazi. Združim torej prijetno s koristnim in se pridružim večerni rekreaciji, košarki, hokeju…., potem pa se veselim vrčka piva ob koncu in konstruktivnih debat o tem, kako nesposobni so naši politiki….
Pa srečno na poti do cilja!
Saša Einsiedler
Foto: RTV Slovenija
Heliopolis Einsidler&co.,Izobraževanje K.D.
Golo 93/E, 1292 IG
00386 (0)1 3644 108
00386 (0)31 78 77 78
sasa@heliopolis.si
www.heliopolis.si