Spremembe pri obdavčitvi ter plačilu prispevkov 20

SPREMEMBE PRI OBDAVČITVI IN PRI PLAČILU PRISPEVKOV V LETU 2013

1. Davčne spremembe v prvi polovici 2012

Leto 2012 je bilo zelo bogato z davčnimi spremembami. Pomladnih sprememb ZDDPO-2 in ZDoh-2 smo se razveselili, saj so prinesle dodatne davčne olajšave za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (40% »splošna« investicijska olajšava brez omejitve finančnega zneska tudi za fizične osebe ter možnost koriščenja olajšave za raziskave in razvoj v višini 100% vlaganj). Vendar je ta (davčni) optimizem zelo splahnel že junija 2012. 

Strokovna javnost je bila bistveno manj vesela (morda bi bil pravi izraz, da je bila celo začudena) sprejetega ZUJF sredi leta 2012, katerega davčna vizija je bila poseči na dohodke »bogatih« posameznikov (posameznikov, ki imajo dohodke iz kapitala, tistih, ki prodajajo nepremičnine katerim se je spremenila namembnost, kupcev »močnejših« vozil ipd), in tudi na dodatno obdavčitev družb (pomislimo le na novo obdavčitev »nepremičnin večjih vrednosti«). ZUJF je posegel še na (pre)mnoga druga področja s skupnim ciljem zmanjševanja javne potrošnje. Že sedaj ocenjujem, da bo zaradi pravno in tudi ekonomsko spornih določil ZUJF še marsikoga bolela glava. Žal verjetno ne tistih, ki so takšen »vele zakon« uspeli spisati.

2. Decembrske spremembe ZDDPO-2 in ZDoh-2
 

V Uradnem listu RS, št. 94/12 je bil dne 10. 12. 2012 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2L), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013.

V istem Uradnem listu je bil objavljen tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2I), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013. Navajamo najbolj odmevne novosti:

- Prenova sistema normirancev v ZDoh-2 in novost glede ugotavljanja davčne osnove v ZDDPO-2
 

Poudariti velja, da so fizične osebe, ki so opravljale dejavnost že poznale sistem normiranih stroškov, pri obdavčitve pravnih oseb pa doslej nismo imeli tradicije ugotavljanja davčne osnove z normiranimi stroški (če odmislimo davek na tonažo). Daleč pa smo od trditve, da smo dobili sistem pavšalne obdavčitve, saj to po svoji vsebini ni (nismo torej dobili t.i. davka na dejavnost oz. davka na firmo).

Vsak nov ali že obstoječi podjetnik ali družbenik bo moral sam ali s pomočjo davčnega svetovalca premisliti in izračunati ali se mu vstop med normirance splača. Upoštevati je potrebno veliko dejavnikov in vključiti tudi predvidevanja. Seveda je prvi predpogoj znesek letnih prihodkov (ta meja je sicer v Sloveniji nasproti drugim državam EU nesorazmerno nizka).

Opozarjamo tudi na pomembno razlikovanje poslovnega in davčnega računovodstva. Podjetniki in/ali družbe bodo glede vodenja poslovnih knjig še vedno morali spoštovati določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tako bo denimo gospodarska družba, ki se bo odločila za vstop med normirance po ZDDPO-2 še vedno morala sestavljati in oddajati letno poročilo. Posledično to pomeni tudi spoštovanje drugih določil ZGD-1 (recimo glede ugotavljanja bilančnega dobička, odločanje o razdelitvi dobička ipd). Ugodnosti glede (poslovnega) računovodstva bodo imeli le podjetniki – normiranci. Poglejmo podrobneje.
 

Že znani 54. Člen ZGD-1 podaja to določilo: Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. 
73. člen ZGD-1 določa izjemo za nekatere podjetnike: Podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil 2 od teh meril:

- da povprečno število delavcev ne presega tri,
- da so letni prihodki nižji od 50.000 EUR (prej 42.000 EUR)
- da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov.

To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Novi sta določili 4. in 5. odstavka 73. člena ZGD-1: Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.
 

Način, na katerega podjetnik iz 4. odstavka (normiranec) vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek.
 

Za namene obdavčitve se uvaja možnost (torej opcija in ne obveznost) ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem 70% normiranih odhodkov, ki opravijo priglasitev pri davčnem organu. Ta opcija velja tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kot tudi za pravne osebe  (te možnosti nimajo le subjekti iz 9. člena ZDDPO-2). Pomembna je ugotovitev, da se bodo pri ugotavljanju davčne osnove priznali le normirano stroški in nobeni drugi dejanski stroški (denimo prispevki pri osebah, ki opravljajo dejavnost, amortizacija ipd).
 

Fizične osebe - normiranci, ki opravljajo dejavnost bodo obdavčene po 20% davčni stopnji (cedularni-dokončni davek na podlagi letnega davčnega obračuna, v celoti torej odpade dosedanji način davčnega odtegljaja ob nakazilu dohodkov tem osebam), gospodarske družbe pa po stopnji iz ZDDPO-2 (17 % v 2013 in nato vsako leto eno odstotno točko manj do dokončne uveljavitve 15% obdavčitve za leto 2015).
 

Za vključitev v opcijo poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je določena zgornja meja prihodkov v višini 50.000 eurov, ki se ugotavljajo v skladu s pravili o računovodenju, ter višina normiranih odhodkov v višini 70 % davčno priznanih prihodkov. Davčna osnova se ugotavlja podlagi davčno priznanih prihodkov in normiranih odhodkov. Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru lahko le koledarsko leto (ni mogoče izbrati drugačnega davčnega obdobja). Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.
 

Zavezanci, ki dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjujejo pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Takšen davčni zavezanec bo torej v tretjem (naslednjem po teh dveh davčnih obdobjih) davčnem obdobju ugotavljal davčno osnovo v skladu s splošnimi pravili ZDDPO-2 za celotno davčno obdobje, ki sledi tema dvema davčnima obdobjema.
 

- Presenetljivo določilo o omejevanju koriščenja davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij

Poudarimo naj, da noveli ZDDPO-2 in ZDoh-2 ne negirata pravice do uveljavljanja preteklih davčnih izgub pri podjetnikih in družbah, temveč ta postopek koriščenja le upočasnjuje.
 

Omejuje se koriščenje izgub iz preteklih davčnih obdobij na največ 50 % davčne osnove tekočega davčnega obdobja. Določba o omejevanju koriščenja davčnih izgub se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali kasneje. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu, bodo novo določbo prvič upoštevali za leto 2013, ostali zavezanci pa za davčno obdobje, ki je enako poslovnemu letu, ki se začne po 1. 1. 2013.
 

- Širitev olajšave za donacije s splošnokoristnimi nameni

ZDDPO-2 in ZDoh-2 med davčnimi olajšavami določa tudi olajšavo za donacije. Pogoj za uveljavljanje navedene olajšave je izplačilo za določene, v zakonu naštete namene. Poleg že določenih namenom, obe noveli širita nabor navedenih namenov s splošnokoristnim namenom.

- Sprememba glede obveznega plačila davčnega odtegljaja

S spremenjeno ureditvijo v ZDDPO-2 se drugače določa vir dohodka v Sloveniji od storitev. Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji. Po spremenjeni ureditvi bodo z davčnim odtegljajem obremenjene le naštete storitve, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer plačila za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijske in pravne storitve, če so plačane v države z nižjo obdavčitvijo (ki so navedene na seznamu Ministrstva za finance). Po novem bo primeroma denimo odpadel problem za številne organizatorje in posrednike v turizmu, ki so v primeru plačil storitev v zanimive tuje destinacije (primer Dominikanska Republika…) morali obračunavati davčni odtegljaj, kar je v preteklosti podražilo njihovo poslovanje.

- Obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem

v ZDoh-2 se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. V tem primeru se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25 % in se ne vštevajo več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek. Pri določanju davčne osnove se priznajo normirani stroški v višini 10 % ali dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sam davčni zavezanec. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov.

- Spremembe na področju posebnih osebnih olajšav

V ZDoh-2 se znižuje posebna osebna olajšava, ki se priznava rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave (za leto 2012 v višini 3.228,45 evra), in sicer na 75 % zneska navedene splošne olajšave.

V sprejeti noveli ZDoh-2 se več ne nahaja (poprej predlagano) določilo o ukinitvi davčnih olajšav dnevnim delovnim migrantom.

- Vrednost bonitete ob zasebni uporabi službenega vozila

V ZDoh-2 je odpravljeno dosedanje različno vrednotenje bonitete za uporabo službenega osebnega vozila za zasebne namene, glede na način pridobitve. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve, všteva davek na dodano vrednost. Glede na predhodno veljavno določbo, se v primeru pridobitve vozila s poslovnim najemom, v nabavno vrednost ni všteval davek na dodano vrednost, če je imel najemodajalec v poslovnih knjigah (zaradi pravice do odbitka DDV) vrednost vozila izkazano brez DDV. V primeru pridobitev vozila z nakupom ali finančnim najemom smo že doslej boniteto izračunavali na podlagi vrednosti vozila z vključenim DDV.

3. Sprejetje ZPIZ-2

Ne pozabimo, da je bil decembra 2012 (objava v Uradnem listu RS št 96/2012) soglasno sprejet tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). O tem bomo v prihodnje pisali še obširneje, tokrat pa podajamo le nekaj osnovnih izhodišč glede obračunavanja prispevkov v delovnem razmerju.

- Prispevki v delovnem razmerju
 

Osnova za plačilo prispevkov za delavce v delovnem razmerju je skladno s prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2 plača (oz nadomestilo plače) ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

V tretjem odstavku 144. člena ZPIZ-2 so za posamezne dohodke iz delovnega razmerja določene posamezne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, in sicer:

- Pri jubilejnih nagradah, odpravninah ob upokojitvi, solidarnostnih pomočeh, povračilih stroškov, zneskih bonitet in zneskih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.

- Pri zneskih premije dodatnega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec v korist delavca, v skladu s 241. členom ZPIZ-2, se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
 

- Od regresa se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka v delu, ki presega znesek 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS. Če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

Osnove za plačilo prispevkov, ki so določene v 144. členu ZPIZ-2, se upoštevajo tudi kot osnove za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje, osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo ter kot osnove za plačilo prispevkov za zaposlovanje.
 

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca so, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2, zavarovanci, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca pa so, skladno s prvo alinejo 153. člena ZPIZ-2, delodajalci. 
 

 
Stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se obračunavajo in plačujejo od prejemkov iz delovnega razmerja, so že znane in so določene v členih od 8. do 14. Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).

- Prispevki delojemalcev: 22,1 %
- Prispevki delodajalcev: 16,1 %
 
 

Najnižja osnova za obračun prispevkov delojemalcev je, skladno s četrtim odstavkom 144. člena ZPIZ-2, znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo prispevki, in sicer prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje (skladno s šestim odstavkom 429. člena ZPIZ-2 se določba četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2 ne uporablja kot osnova za prispevke za zdravstveno zavarovanje).

Zavezanci za plačilo navedenih prispevkov so delojemalci in delodajalci, razen za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer je skladno z drugim odstavkom 152. člena ZPIZ-2 zavezanec za plačilo prispevkov od razlike med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delodajalec, tudi za prispevek delojemalca.
 

Minimalna osnova za prispevke iz četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2 se skladno z določbami prvega in enajstega odstavka 410. člena ZPIZ-2 uvaja postopoma in v prehodnem obdobju znaša:

- v letu 2013 in 2014: minimalna plača,
- od 2015 do vključno 2017: 52 % povprečne plače,
- v 2018: 54 % povprečne plače,
- v 2019: 56 % povprečne plače,
- v 2020: 58 % povprečne plače,
- od 2021 dalje: 60 % povprečne plače.

- Prispevki v primeru starejših delavcev in novo zaposlenih oseb

Skladno s 156. členom ZPIZ-2 so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2 oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za delavce v delovnem razmerju. Pogoj za oprostitev plačila prispevkov je, da so ti delavci dopolnili 60 let starosti. Do oprostitve prispevkov v višini 50 % pa so delodajalci upravičeni za zavarovance, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2.
 

Določba 156. člena ZPIZ-2 se začne uporabljati 1. julija 2013.
 

 
Delodajalci bodo lahko uveljavili vračilo prispevkov delodajalca v višini 50 % za prvo leto zaposlenosti, za drugo leto pa v višini 30 % za delavce v delovnem razmerju. Dodatni pogoj je, da ti delavci niso dopolnili 26 let starosti, ali da gre za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti. To velja le za prvo zaposlitev za nedoločen čas in pod pogojem, da ostanejo zaposleni pri istem delodajalcu najmanj dve leti.

Navedena določba se začne uporabljati 1. julija 2013.

avtor:

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Tel: 02/ 22 980 87
GSM: 051 411 042
Mail: dejan.petkovic@abeceda.si
 

slika - od leve proti desni: mag. Dejan Petkovič, ga. Marija Čakš (udeleženka enega od tečajev mag. Dejana Petkoviča v okviru Datalab Akademije)