Kaj je EBITDA?

Kaj je EBITDA?

Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA - earnings before interest, tax, depreciation and amortization) je računovodska kategorija, ki na splošno ni opredeljena z računovodskimi standardi (podobno kot EBIT oziroma poslovni izid iz poslovanja), niti ni kazalec, ki bi ga kot standardnega zahtevali v poslovnih poročilih. V strokovni literaturi je običajno obravnavan sorazmerno skopo in še tedaj s številnimi pridržki.

Avtorji po vrsti opozarjajo na slabosti in nevarnosti pri uporabi EBITDA, kar mu daje nekoliko negativen prizvok. Nekateri gredo celo v skrajnost in menijo, da EBITDA uporabljajo predvsem podjetja, ki želijo prikazati boljše poslovne rezultate. Kljub temu pa ta kazalec in z njim povezane kazalnike najdemo v številnih poslovnih poročilih različnih podjetij. Povedano kaže, da je kazalec EBITDA, pravzaprav proti pričakovanjem, v vsakdanji praksi bolj upoštevan kot v teoriji.

EBITDA je nedvomno en od možnih poslovnih izidov, saj že v slovenskem imenu vsebuje pojem dobička in ga vedno izračunamo iz postavk izkaza poslovnega izida. Zato ga upravičeno pojmujemo kot eno od osnov (tako kot dobiček) za ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti podjetja.

Kazalec EBITDA je načelno opredeljen kot seštevek čistega dobička, poslovnega izida iz financiranja, amortizacije in davka na dobiček. Drugi način je seštevek poslovnega izida iz poslovanja (EBIT) in amortizacije.

Vsebinsko ozadje kazalca je težnja po oceni učinkovitosti osnovnega poslovanja brez vplivov strukture financiranja poslovanja, davčnih obremenitev ter amortizacijske politike podjetja, na osnovi katere se lahko sklepa na prihodnji denarni tok.

Za doseganje tega namena je zgornja načelna opredelitev kazalnika pogosto premalo natančna. Zato lahko zasledimo pojem "prilagojeni EBITDA". Podrobnejše prilagoditve EBITDA lahko najdemo v različnih poslovnih pogodbah, kot na primer v pogodbah, ki spremljajo dogovore o združevanjih podjetij. Prilagoditve osnovnega kazalca so lahko številne, med najpogostejšimi so zlasti naslednje:

• izključeni so drugi prihodki in odhodki;
• izključeni so prihodki in odhodki iz naslova prodaje sredstev, ki ni predmet rednega poslovanja;
• izključeni so drugi izredni vplivi na prihodke ali odhodke podjetja za katere je malo verjetno, da se bodo pojavili v prihodnosti, kot so na primer prestrukturiranje in spreminjanje vrednosti naložb.

EBITDA črpa svojo povednost iz dejstva, da so pri njegovem izračunu odstranjeni nekateri vplivi na izkazani čisti dobiček podjetja, in sicer:

1. Izključitev amortizacije pomeni odstranitev nedenarnega izdatka, ki tudi v prihodnosti ne bo vplival na denarni tok, s čimer se EBIDTA približa oceni čistega denarnega toka, obenem pa je neodvisen od preteklih, morda visokih investicij, ki jih v bližnji prihodnosti ne bo v takem obsegu. EBITDA je torej neodvisen od spreminjanja izdatkov za investicije v posameznih letih.
2. Izključitev poslovnega izida iz financiranja pomeni odstranitev vpliva strukture financiranja na poslovni izid, vključno z različnimi možnostmi zmanjševanja kapitala (izplačilo dividend, izplačilo deleža družbenika, nakup lastnih delnic in podobno) ali pa povečanja kapitala (dokapitalizacija, prevrednotenje in podobno). EBIDTA kaže torej, kolikšna bi bila dobičkonosnost poslovanja podjetja brez dolgov.
3. Izključitev davka na dobiček je logično nadaljevanje, saj nanj vpliva struktura financiranja (davčni ščit pri finančnem vzvodu), po drugi strani pa tudi davčna politika (na primer davčne olajšave in davčno načrtovanje), kar zmanjšuje primerljivost dobičkonosnosti podjetja v času.
4. Izključitev izrednih vplivov na poslovni izid podjetja omogoča boljšo primerjavo kazalca v času in prostoru.

Na osnovi zgornjih ugotovitev, lahko izrazno moč EBITDA iščemo zlasti v naslednjih smereh:

1. Informacija o donosnosti osnovnega poslovanja (earning power) podjetja.
2. Informacija o sposobnosti poravnavanja obresti v kratkem roku in s tem o možnem dodatnem zadolževanju.
3. Informacija o učinkovitosti osnovnega poslovanja.
4. Informacija o denarnem toku, ki je posledica osnovnega poslovanja in na tej osnovi ocena o možni plačilni nesposobnosti podjetja.
5. Informacija v zvezi z vrednotenjem podjetja.

Z zgornjimi vidiki EBITDA so povezani tudi številni kazalniki, ki dopolnjujejo povednost kazalca.

EBITDA med uporabniki sicer uživa določeno nezaupanje (saj je pogosto kot kazalec in/ali kazalnik neustrezno uporabljen ali predstavljen), vendar vsaka informacija ima svoje omejitve. Za pravilno uporabo informacije in njene izrazne moči je nujno razumevanje posameznih predpostavk pri njenem oblikovanju oziroma izračunu.

Kakor je EBITDA lahko ob ustrezni predstavitvi in razkritjih koristno orodje, je lahko po drugi strani tudi dezinformacija.

Načeloma je neustrezno sklepanje na osnovi enega samega kazalca ali kazalnika in to velja tudi za EBITDA.

Vsakemu podjetju lahko ob navedenih opozorilih priporočimo oblikovanje informacij, povezanih z EBITDA za spremljanje ekonomskega položaja za potrebe notranjega poročanja. Na tej osnovi je možno tudi normiranje in načrtovanje teh informacij.

Več o EBITDA v članku Ž. Berganta v reviji Poslovodno računovodstvo št. 3/2011, Inštitut za poslovodno računovodstvo v Ljubljani.

Avtor: dr. Živko Bergant

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si