Etika v računovodstvu

ETIKA V RAČUNOVODSTVU

Za uveljavljanje in izvajanje svoje odgovornosti mora vodja računovodstva upoštevati tudi načela svoje poklicne etike in znati ustrezno ravnati ob različnih pritiskih in drugih etičnih dilemah.

Pomembnosti etike v računovodstvu ni treba posebno poudarjati, saj je že iz poglavij o odgovornosti v računovodstvu in vloge vodje računovodstva to jasno razvidno. Izhaja iz temeljnega namena računovodstva: prikazovati resnične in poštene informacije o ekonomskih procesih in stanjih v združbi. Tovrstne informacije niso nikoli dovolj objektivne, zato se mora vodja računovodstva tega zavedati in delovati z ustrezno profesionalno skrbnostjo. S profesionalnostjo razumemo ustrezno strokovno razgledanost (po širini in globini) in ustrezno moralno držo kljub morebitnim zunanjim ali notranjim pritiskom.

Oblikovalci računovodskih informacij so pogosto ekonomsko odvisni od svojih delodajalcev in pod pritiskom javnosti ter drugih interesnih skupin. Zato je njihova neodvisnost toliko pomembnejša za etičnost njihovih odločitev in moralno ravnanje. Na (ne)odvisnost posameznika vplivajo zlasti naslednji dejavniki:

• strokovnost (strokovna načela in standardi),
• psihološki dejavniki (objektivnost in sposobnost ocene ne glede na posledice),
• ekonomski dejavniki (ekonomska neodvisnost),
• zunanji vplivi (zavest družbene odgovornosti, predpisov in nadzora).

Tudi za etiko v računovodstvu v izhodišču veljajo splošni pristopi in vodila etičnega vedenja:

• opredeli vse tiste, ki jih bodo prizadele posledice zaradi tvojih odločitev;

• ugotovi vse prednosti in stroške, ki jih bodo v zgornji alineji navedenim prizadele možne odločitve;
• razišči vsa pomembna moralna pričakovanja, ki so povezana z nameravano odločitvijo;
• stalno spremljaj etične dileme, s katerimi se srečujejo odločevalci v združbi in/ali v poklicu;
• delaj vse tako, kot si želiš, da bi drugi delali tebi (zlato pravilo);
• ravnaj tako, da bodo tudi dejavnosti, opravljene v posebnih okoliščinah skladne s splošnimi pravili vedenja (Kantov kategorični imperativ);
• vseh dejavnosti se lotevaj tako, da bi jih kot pravilne ocenila vsaka nezainteresirana skupina profesionalcev enakega ranga (profesionalna etika);
• vodja bi se moral vprašati, ali bi se dobro počutil tudi v primeru, če bi moral pred televizijskimi kamerami utemeljevati svoje ravnanje (televizijski test);
• minimalni etični standard zahteva pravno korektnost odločitve (pravniški test);
• test štirih vprašanj:
  • Je odločitev skladna z resnico?
  • Je odločitev poštena za vse prizadete?
  • Bo odločitev spodbudila dobre odnose, dobro voljo in večje prijateljstvo med vpletenimi?
  • Bo odločitev prinesla koristi vsem vpletenim?

Pri uporabi naštetih splošnih vodil moramo seveda upoštevati posebnosti v računovodstvu. Zato je koristno oblikovati model kot kompleksno razumevanje poklicne etike v računovodstvu in s tem osnovo za njeno celovito obravnavanje.

Temeljna izhodišča modela so naslednja:

• etika predstavlja tretjo razsežnost delovanja poslovodstva poleg poslovodenja združbe in vodenja ljudi;
• vloga vodje računovodstva ima poleg svoje poslovodne razsežnosti in vodenja ljudi svojo etično razsežnost;
• model naj zajame ne samo vodje računovodstva, temveč vse delavce na računovodskih opravilih (ne le v računovodski službi), zato ne bomo govorili o "poklicni etiki računovodje" ampak o "poklicni etiki v računovodstvu", kar se s tega vidika kaže kot ustreznejši izraz;
• poklicna etika v računovodstvu je povezana s poslovno etiko združbe in osebno etiko delavcev v računovodstvu;
• celovit pristop naj zajame vse pomembnejše vidike etike v računovodstvu;
• model naj omogoča lociranje možnih etičnih dilem v računovodstvu in s tem njihove temeljne značilnosti;
• etične dileme vedno nastajajo v različnih vrstah razmerij;
• model temelji na treh stebrih, ki predstavljajo: razmerja do deležnikov, razmerja do združbe in njenega poslovanja ter razmerja do zunanjih javnosti;
• vsak steber razmerij predstavlja različne interese, načela in strokovne ocene, znotraj njih pa so tudi različne možnosti vplivanja na odločanje, informiranje in izvajanje v poslovanju združbe;
• nekatere možnosti vplivanja na poslovanje združbe so institucionalizirane, pomemben del pa je povsem moralne narave in temeljijo na medsebojnem zaupanju in odgovornosti (skrbnosti) na tej osnovi;
• vsa razmerja je treba obravnavati z vidika vseh treh delnih sistemov (upravljanja oziroma odločanja, informiranja in izvajanja).

Več o etiki v računovodstvu v knjigi Ž. Berganta: Organiziranje računovodstva. Inštitut za poslovodno računovodstvo v Ljubljani, 2010, str. 357-369.

Avtor: dr. Živko Bergant

slika: dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si