Razvoj računovodstva

RAZVOJ RAČUNOVODSTVA

Temeljni dejavnik razvoja celotnega računovodskega sistema, s tem pa tudi njegove organiziranosti, je potreba po informacijah. Pri tem igra pomembno vlogo informacijska tehnologija in njen razvoj.

Potrebe po informacijah lahko razvrstimo glede na njihov nastanek na:

• potrebe po izboljšanju kakovosti informacij, ki izhajajo iz nuje po večji smotrnosti (učinkovitosti in uspešnosti) informacijskega sistema;
• potrebe po novih informacijah, ki izhajajo iz sprememb obsega poslovanja in nuje po boljšem obvladovanju tveganj v poslovanju;
• potrebe po novih informacijah, ki jih poraja in omogoča sam razvoj IT;

Vpliv spreminjanja potreb po informacijah tako za zunanje, kot tudi za notranje uporabnike se v stroki kaže zlasti v treh smereh:

• zaradi zahtevanih novih informacij se razvijajo nove vrste računovodstev (na primer različne vrste ekoloških računovodstev);
• v svetu se odvijajo številne raziskave in študije;* njihovo spremljanje in preučevanje (tudi s pomočjo objavljenih kritik dosežkov posameznih raziskav) omogoča lažjo oceno smeri razvoja računovodenja;
• pospešeno se razvijajo nove metode in tehnike obravnavanja podatkov in oblikovanja informacij.

*Več v: Korošec (2003, str. 150-152)

Informacijska tehnologija s svojim razvojem podpira spremembe informacijskega sistema za doseganje večje smotrnosti, omogoča pa tudi izpolnjevanje zahtev po novih informacijah.

V pogledu izboljševanja smotrnosti računovodskega informacijskega sistema lahko govorimo o tekočem (taktičnem) razvoju, kadar pa imamo v mislih nove informacije, govorimo o strateškem razvoju računovodstva.

Taktični vidik razvoja računovodstva, ki je usmerjen v večjo smotrnost računovodenja, zajema med drugim (standardiziranje, avtomatiziranje, racionaliziranje, posodabljanje in podobno) tudi odpravo nepotrebnih informacij (odprava poplave podatkov) in nepotrebnih opravil. Informacije imajo namreč tudi svojo "življenjsko dobo". Določene računovodske informacije, ki je bila še včeraj v poslovanju nujno potrebna, danes ne potrebujemo več. Potrebujemo jo morda v krajšem času ali v drugačni, kakovostnejši obliki in vsebini. Za taktični organizacijski razvoj je značilno njegovo nenehno dogajanje, kajti zahteva po večji konkurenčnosti, uspešnosti oziroma odličnosti združbe je nenehna.

Strateški razvoj računovodstva naj bi zagotovil povečanje sposobnosti računovodstva za smotrno oblikovanje kakovostnih informacij glede na nove potrebe uporabnikov. Za razliko od taktičnega se strateški razvoj ne dogaja nenehno, temveč po korakih, ki jih je treba dlje časa pripravljati. Za njegovo realizacijo se od računovodskih delavcev praviloma ne zahtevajo le dodatna znanja v računovodenju temveč tudi širša znanja poslovodenja, poznavanja tehnoloških in poslovnih procesov ter podjetništva in okolja nasploh.

Oba vidika se v večini združb kažeta kot zelo pomembna. Prvi v pogledu smotrnega delovanja obstoječega sistema, drugi pa v smislu njegovega nadaljnjega razvoja. V praksi sta pogosto tesno povezana, vendar je njuno vsebinsko razlikovanje koristno zlasti z vidika načrtovanja in s tem povezanimi poslovodnimi odločitvami.

Vrsto podatkov in namene informacij poslovodnega računovodstva lahko vidimo z naslednje slike:

Računovodstvo je le del celotnega informacijskega sistema združbe. To pomeni, da lahko obravnavamo razvoj računovodstva v načeloma dveh smereh:

• v smeri razvoja računovodskega informacijskega sistema samega,
• v razmerju do neračunovodskega informacijskega sistema združbe.

Razvoj računovodskega informacijskega sistema lahko ločimo vsaj na naslednjih področjih:

1. Razvoj sestavin oziroma zmogljivosti sistema, ki zajema razvoj:
2. strojne opreme,
3. programske opreme,
4. uporabnikov informacijske tehnologije,
5. organizacijskih postopkov in metod,
6. komunikacijske povezanosti,
7. baze podatkov kot zasnove in vsebine informacijskih virov sistema,
8. kadrov;
2. Razvoj računovodskih informacijskih funkcij, ki zajema razvoj:
3. izvajanja (knjigovodenja, predračunavanja, analiziranja, nadziranj),
4. informiranja (informiranja, arhiviranja, nadziranja),
5. poslovodenja (načrtovanja, priprave izvajanja, nadziranja).

Posebno zahtevna je smer razvoja računovodskega informacijskega sistema v razmerju do neračunovodskega informacijskega sistema, ki se prav tako odvija na zgornjih področjih, le da praviloma zajema vedno več podatkov, ki po današnjih merilih niso splošno razumljeni in priznani kot računovodski podatki.

Večja uporaba neračunovodskih podatkov omogoča lažje sprejemanje operativnih odločitev, saj jih lahko dobimo hitreje, predvsem pa lažje opredelimo odgovornost, kajti posamezni zneski iz računovodskih poročil so za ta namen preveč sestavljeni in so posledica različnih vzrokov. S širitvijo uporabljenih podatkov na tudi neračunovodske podatke pa se širi tudi vrsta neračunovodskih poslovnih listin.

Meja med računovodskim in neračunovodskim informacijskim sistemom je torej mehka.

Več o razvoju računovodstva v knjigi Ž. Berganta: Organiziranje računovodstva. Inštitut za poslovodno računovodstvo v Ljubljani, 2010, str. 389-416.

Avtor: dr. Živko Bergant

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si