Za pravilno delovanje OTOSa je izredno pomembna pravilna časovna nastavitev.

Optimizacija čakalnih časov

Po nekajkratnem uspešnem prenosu baze podatkov lahko začnete z optimizacijo čakalnih časov.

Preglejte dnevnik izvajanja vsakega profila in si zapišite čase, ki jih slave potrebuje od začetka do konca delovanja. Izpustite čas, ki je bil potreben za prvo sinhronizacijo baze, izberite najdaljši čas izmed preostalih in mu za vsak slučaj dodajte 300 sekund. Dobljena vrednost je najverjetneje optimalni čas prenosa.

Primer:
Prva  sinhronizacija: 1h 20min
Druga sinhronizacija: 21 min
Tretja sinhronizacija: 15 min
Četrta sinhronizacija: 27 min

Najdalši čas sinhronizacije (brez prve) 27 min => čakalni čas = 1620 sec + 300 sec = 1920 sec

Z večanjem podatkovne baze se lahko povečajo izvozni in uvozni časi, tako da časovni okvir postane prekratek. To opazite tako, da pri uvozu na masterju prihaja do napak "No export messages on server". V tem primeru povečajte čas cikla.

Nastavitev prenosa iz večih lokacij

V primeru, ko OTOS na centrali zbira podatke iz večih lokacij priporočamo, da se najprej naredi sinhronizacija prve lokacije, nato druge in tako naprej. V primeru, da bi hkrati štartalo več OTOSov, ki bi na centrali "poslušali" prejete podatke iz lokacij, so lahko strežniške performanse resno degradirane. Vstavljanje podatkov v podatkovno bazo namreč zahteva precej časa, saj je potrebno vnesti vse podatke, preveriti referenčne integritete ter ažurirati indekse. 

Pravilna časovna nastavitev gornjega primera bi bila takšna (predpostavljamo 15 minutni cikel):

Če razumemo delovanje in obremenjenost posameznih računalnikov, vidimo, da je možna  tudi alternativna nastavitev, kjer vse izvoze naredimo enega za drugim in s tem prihranimo nekaj časa. 

Ne zaganjajte več OTOSov hkrati na istem strežniku / podatkovni bazi.