Vrste cen v trgovskih evidencah
Vrste cen v trgovskih evidencah
|
 |
 |

Učinek izbire različnih vrst cen najlaže predstavimo s primerom.
Podatki iz kalkulacije šifranta identov:

Nabava: v marcu nabavimo 1 enoto identa po nabavni ceni iz kalkulacije, torej 6.000 SIT s priznanim 10 % rabatom. Nabavna cena je torej 5.400 SIT. Prodajna vrednost, preračunana s prodajnimi cenami iz prvega cenovnega razreda, je 13.800 SIT brez davka in 16.560 SIT z davkom. Po cenah iz drugega cenovnega razreda je prodajna vrednost SIT 13.200, po cenah iz tretjega cenovnega razreda pa SIT 12.000.
Prodaja: prodamo 1 kos identa po prodajni ceni iz kalkulacije (13.800 SIT) s priznanim 10 % rabatom. Prodajna vrednost po kalkulativni MP ceni z davkom je 16.560 SIT, brez davka pa 13.800 SIT. Dejanska prodajna vrednost z odštetim rabatom pa je 12.420 SIT brez davka in 14.904 SIT z vključenim davkom. Pri tem ni pomembno, ali smo rabat izkazali ločeno v polju za vnos rabata, ali pa smo neposredno zmanjšali prodajno ceno iz cenika.
Saldo: iz teh prometov mora biti ne glede na izbiro preklopnikov in cen enak 0. Zato mora biti nabava izkazana po simetrični ceni kot izdaja.
Način iskanja prodajne cene tu ni aktiven! Cena za vrednotenje in vrednost po tej ceni se namreč ne spremeni, če je kupcu odobren popust. Izpišejo se torej vrednosti iz skladiščnih kartonov.
Če za kriterij izpisa izberemo maloprodajne cene iz prvega cenovnega razreda z vključenim DDV in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz cenika, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Pri tem se za razliko od izpisa iz točke 3. ne izpisujejo morebitni rabati ali znižanja cene, priznana v fakturi kupcu. Izpis torej ne upošteva dejanske kupcu fakturirane vrednosti.
Če za kriterij izpisa izberemo maloprodajne cene iz prvega cenovnega razreda z vključenim DDV in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz cenika, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Pri tem se za razliko od izpisa iz prejšnje točke prodaja izkazuje v dejanski vrednosti, morebitna razlika med dejansko kupcu fakturirano ceno in ceno iz prvega cenovnega razreda pa se izkazujejo posebej, kot rabati ali znižanja cene z rdečim stornom v rubriki prevzemov.




 |
Načina iskanja prodajne cene "Dejanska prodajna cena" je primerna le za računovodske servise, ki nimajo vseh podatkov svojih strank! Saldo iz teh prometov se lahko razlikuje od dejanske vrednosti zaloge po maloprodajnih cenah! |
Gre ravno za prikazani primer priznavanja rabata kupcu na izračunano maloprodajno ceno, ker tega podatka iz vrednosti dnevnega iztržka ne moremo razbrati. Dejanska vrednost zaloge (po maloprodajnih cenah) in vrednost zaloge po TDR se torej razlikuje natanko za razliko med maloprodajno ceno v kalkulaciji nabave in kupcu zaračunano maloprodajno ceno. Za primer glej poglavje TDR po dnevnih iztržkih.
Če za kriterij izpisa izberemo maloprodajne cene iz prvega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz cenika, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Pri tem se ne izpisujejo morebitni rabati ali znižanja cene, priznana v fakturi kupcu. Izpis torej ne upošteva dejanske kupcu fakturirane vrednosti.
Če za kriterij izpisa izberemo maloprodajne cene iz prvega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz pozicje dokumenta, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Prodajna vrednost je tu izkazana kot dejanska prodajna cena iz izbranega cenovnega razreda (brez DDV), razlika do prodajne cene iz prevzema (npr. rabat) pa je izkazana kot storno nabave.
 |
Načina iskanja prodajne cene "Dejanska prodajna cena" je primerna le za računovodske servise, ki nimajo vseh podatkov svojih strank! Saldo iz teh prometov se lahko razlikuje od dejanske vrednosti zaloge po maloprodajnih cenah! |
Gre ravno za prikazani primer priznavanja rabata kupcu na izračunano maloprodajno ceno, ker tega podatka iz vrednosti dnevnega iztržka ne moremo razbrati. Dejanska vrednost zaloge (po maloprodajnih cenah) in vrednost zaloge po TDR se torej razlikuje natanko za razliko med maloprodajno ceno v kalkulaciji nabave in kupcu zaračunano maloprodajno ceno. Za primer glej poglavje TDR po dnevnih iztržkih.
Če za kriterij izpisa izberemo prodajne cene iz drugega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz cenika, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Pri tem se ne izpisujejo morebitni rabati ali znižanja cene, priznana v fakturi kupcu. Izpis torej ne upošteva dejanske kupcu fakturirane vrednosti.
Če za kriterij izpisa izberemo prodajne cene iz drugega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz pozicje dokumenta, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Prodajna vrednost je tu izkazana kot dejanska prodajna cena iz izbranega cenovnega razreda (brez DDV), razlika do prodajne cene iz prevzema (npr. rabat) pa je izkazana kot storno nabave.
 |
Načina iskanja prodajne cene "Dejanska prodajna cena" je primerna le za računovodske servise, ki nimajo vseh podatkov svojih strank! Saldo iz teh prometov se lahko razlikuje od dejanske vrednosti zaloge po maloprodajnih cenah! |
Gre ravno za prikazani primer priznavanja rabata kupcu na izračunano maloprodajno ceno, ker tega podatka iz vrednosti dnevnega iztržka ne moremo razbrati. Dejanska vrednost zaloge (po maloprodajnih cenah) in vrednost zaloge po TDR se torej razlikuje natanko za razliko med maloprodajno ceno v kalkulaciji nabave in kupcu zaračunano maloprodajno ceno. Za primer glej poglavje TDR po dnevnih iztržkih.
Če za kriterij izpisa izberemo prodajne cene iz tretjega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz cenika, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Pri tem se ne izpisujejo morebitni rabati ali znižanja cene, priznana v fakturi kupcu. Izpis torej ne upošteva dejanske kupcu fakturirane vrednosti.
Če za kriterij izpisa izberemo prodajne cene iz tretjega cenovnega razreda (brez DDV) in za iskanje prodajne cene izberemo cene iz pozicje dokumenta, se zaloga obremeni po tej ceni, po isti ceni pa se zaloga razbremeni tudi ob izdaji. Prodajna vrednost je tu izkazana kot dejanska prodajna cena iz izbranega cenovnega razreda (brez DDV), razlika do prodajne cene iz prevzema pa je izkazana kot storno nabave. Če je pri tem vrednost v polju "Nabava" pozitivna, to pomeni, da smo blago prodali po višji ceni, kot je cena iz izbranega cenovnega razreda.
 |
Načina iskanja prodajne cene "Dejanska prodajna cena" je primerna le za računovodske servise, ki nimajo vseh podatkov svojih strank! Saldo iz teh prometov se lahko razlikuje od dejanske vrednosti zaloge po maloprodajnih cenah! |
Gre ravno za prikazani primer priznavanja rabata kupcu na izračunano maloprodajno ceno, ker tega podatka iz vrednosti dnevnega iztržka ne moremo razbrati. Dejanska vrednost zaloge (po maloprodajnih cenah) in vrednost zaloge po TDR se torej razlikuje natanko za razliko med maloprodajno ceno v kalkulaciji nabave in kupcu zaračunano maloprodajno ceno. Za primer glej poglavje TDR po dnevnih iztržkih.