Če primerjamo konformni in proporcionalni način obrestovanja, ugotovimo, da ne glede na izbrani način obrestovanja ob koncu obrestovalnega obdobja dobimo enak rezultat. Razlike pa nastopijo znotraj obrestovalnega obdobja in po izteku obrestovalnega obdobja.

Primer - obrestujemo celo leto, uporabljamo letno obrestno mero

Glavnico 100.000 EUR obrestujemo od 01.01.2007 do 31.12.2007, torej 365 dni. Uporabljamo 20% obrestno mero. Za boljšo ponazoritev izračuna smo obrestno mero vpisali za vsak mesec posebej, kar seveda za praktično rabo bi potrebno, če se obrestna mera ne spreminja.

Ker obrestujemo glavnico celo leto, obrestna mera pa je prav tako določena na letni ravni, dobimo v takem primeru ne glede na izbrani način obrestovanja enak rezultat.

Iz spodnjega izračuna pa lahko tudi enostavno izračunamo, da bi:

• od 01.01.2007 do 30.6.07, kar je približno polovica obrestovalnega obdobja,  obresti z uporabo konformnega načina obrestovanja znesle 9.462,47 EUR, kar je 455,35 EUR manj kot z uporabo proporcionalnega načina obrestovanja (kjer obresti za isto obdobje znesejo 9.917,82 EUR).
• v drugi polovici obrestovanega obdobja, od  01.07.01 do 31.12.01, pa bi bile obresti z uporabo konformnega načina obrestovanja 10.537,54 EUR, kar je 455,34 EUR več kot z uporabo proporcionalnega načina obrestovanja (kjer obresti za isto obdobje znesejo 10.082,20 EUR).

1. Konformna obrestna mera

Izračun pokaže, da vrednost obresti v posameznem mesecu obrestovanja proporcionalno narašča, skupne letne obresti pa znesejo 20% glavnice. Iz spodnjega izračuna lahko tudi enostavno izračunamo, da bi do 30.6.01 obresti z uporabo konformnega načina obrestovanja znesle 9.917,82

Zaradi relativnih napak pri zaokroževanju po posameznem mesecu se skupna vrednost obresti v našem primeru razlikuje od dejanske vrednosti za 0,01 EUR.

Če bi uporabili letno obrestno mero 20% in jo vnesli samo na dan 01.01.2007, bi dobili izračun obresti v eni sami alineji, za skupno obrestovano obdobje. Na tak način tudi do napake pri zaokroževanju obresti po mesecih ne pride:

2. Proporcionalna obrestna mera

 Izračun pokaže, da je vrednost obresti v posameznem mesecu enak, če je enako število dni obrestovanja (primerjaj npr. januar in marec, april in junij ipd). 

Zaradi relativnih napak pri zaokroževanju po posameznem mesecu se skupna vrednost obresti v našem primeru razlikuje od dejanske vrednosti za 0,02 EUR.

Če bi uporabili letno obrestno mero 20% in jo vnesli samo na dan 01.01.2007, bi dobili izračun obresti v eni sami alineji, za skupno obrestovalno obdobje. Na tak način tudi do napake pri zaokroževanju obresti po mesecih ne pride: