Obračun odpravnin je z vrsto zaslužka ODP preddefiniran
tako, da v pripravo obračuna vnesemo znesek, od katerega se prispevkov in davkov
ne obračunava (na podlagi Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom
in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek).
Primer vrste zaslužka:
Pojasnila DURS o višini in obdavčitvi odpravnine:
Pojasnilo DURS, št. 4219-9/2006, 24. 4. 2006
Zavezanec zastavlja
več vprašanj v zvezi s plačilom dohodnine in prispevkov za socialno varnost
od odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V zvezi s tem pojasnjujemo:
Ob odpovedi pogodbe
o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec po določbi 109. člena Zakona
o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) izplačati delavcu odpravnino.
Glede obdavčenja te odpravnine je treba upoštevati določbe Zakona o dohodnini
– ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB3) in določbe Zakona o prispevkih za
socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01).
Obdavčitev po ZDoh-1
V skladu z 8. točko
prvega odstavka 31. člena ZDoh-1 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega
razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena
kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR,
v višini odpravnine, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi 109. člena
ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji
(povprečna mesečna plača po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije
za mesec februar 2006 znaša 277.403 tolarjev). Za odpravnino iz prejšnjega stavka
ne velja odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi
pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in
odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Če delodajalec
izplača odpravnino v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se znesek odpravnine
v delu, ki presega znesek, določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka
iz delovnega razmerja.
Upoštevaje navedeno,
pomeni z dohodnino neobdavčeni znesek odpravnine v posameznem primeru znesek,
ki je nižji od teh dveh zneskov:
• odpravnina,
ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR,
• deset
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Ob izplačilu odpravnine,
ki presega neobdavčeni znesek, se obdavči razlika med izplačanim zneskom in
neobdavčenim zneskom.
Člen ZDR:
e) Odpravnina
109. člen
(odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova
za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali
ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu,
če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu,
če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu,
če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih
prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz
prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno
drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko
pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine
po drugem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen
obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.