Primer izračuna nadomestila za bolniško

Na osnovi podatkov o osnovi za nadomestilo iz šifranta delavcev (Del17, Del18, Del19) ter podatkov iz šifranta povprečnih plač program ob obračunu plače izračuna ustrezen indeks oziroma faktor, s katerim je treba revalorizirati osnovo za nadomestilo, da dobimo vrednost za izplačilo. Podatek ob obračunu tudi zapiše v šifrant delavcev v polje Del20. V formulah za izračun nadomestil se na vrednost tega indeksa sklicujemo z izrazom #IndN#.

1. Kako poteka izračun nadomestila, če je bil delavec zaposlen oz. zavarovan celo preteklo leto?

A. Osnova za izračun nadomestila za boleznine v tekočem letu je povprečni bruto zaslužek delavca v preteklem koledarskem letu, od katerega so bili plačani prispevki

B. Bruto osnova iz točke A se za izplačilo v tekočem mesecu revalorizira z indeksom:

Zaradi vrednosti v imenovalcu gornjega izraza je pomembno, v katerem letu je delavec nastopil bolniško. Podatek o tem, katero letno povprečno plačo naj program uporabi, najdemo v polju Del18 (leto).

C. Nadomestilo, ki ga refundira ZZZS glede na tip zadržanosti z dela (31. člen ZZVZZ) znaša 100%, 90% ali 80% te osnove. Ta faktor uporabimo v šifrantu vrst zaslužkov v formuli za izračun (glej tudi primer).

2. Kako poteka izračun nadomestila, če je delavec celo preteklo leto prejemal nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela?

V takem primeru se:

A. za osnovo jemlje bruto plača iz predpreteklega leta

B. se ta osnova revalorizira tako, da v imenovalcu ulomka uporabimo povprečno plačo tistega leta, iz katerega je bila vzeta osnova (torej predpreteklega leta)

3. Kako poteka izračun nadomestila, če delavec ni bil zaposlen celo leto v letu, iz katerega se jemlje osnova?

V takem primeru se:

A. bruto plača iz preteklega obdobja ugotovi na običajen način. Ker je delavec pri tem dosegel nižji fond ur, bo bruto urna postavka kljub temu pravilno izračunana (glej podatke Del17 in Del19 v šifrantu delavcev).

B. se ta osnova revalorizira tako, da se v imenovalcu ulomka uporabijo povprečne plače tistih mesecev, ko je bil delavec zavarovan, in se delijo s tolikim številom mesecev, kolikor je delavec bil zavarovan. Za izračun indeksa revalorizacije šteje vsak mesec, v katerem je bil delavec vsaj en dan zavarovan. Podatek o mesecih, ko je delavec bil zavarovan, program črpa:

• iz panela delavske knjižice . Program upošteva tudi prekinitve delovne dobe in upošteva plače tistih mesecev, ko je bil delavec dejansko zaposlen.

Primer: delavec je bil zaposlen v januarju 99, sledi prekinitev zavarovanja (torej ni vpisa v delovno knjižico), nato pa se v decembru 99 delavec ponovno zaposli. V izračunu indeksa se bo upoštevala povprečna plača za januar in december 1999.

Ker v šifrant povprečnih plač vpisujemo podatke o povprečni plači za PREDPRETEKLI mesec (ker jih takrat potrebujemo za izračun osnove za dohodnino), program pri izračunu zato uporabi podatek o povprečni plači, zapisani v podatku za DVA MESECA naprej.

PRIMER:

• Za primer šifre vrste zaslužka za boleznino nad 30 dni z 80% nadomestilom vzemimo preddefinirano vrsto zaslužka BN8.
• Osnovo za nadomestila izračunamo s pomočjo menija za iskanje osnove za nadomestila. Tako dobljene podatke nato še prenesemo v šifrant delavcev. Če ne razpolagamo z vsemi podatki, jih lahko vpišemo tudi ročno - neposredno v šifrant delavcev.
• Ob obračunu plač program še preveri, če ni obračunano nadomestilo večje ali manjše od zakonsko dopustnega. Če znesek nadomestila ni v zakonskih okvirih, uporabi nadomestno formulo za najnižji oziroma največji znesek izplačila in izdela plačilne liste s temi zneski.
• Po uspešno zaključenem obračunu plač program izračuna še indeks oz. faktor valorizacije. Primer  je prikazan v šifrantu delavcev.