Prejšnji teden sem imela možnost poslušati novo sodelavko v našem klicnem centru, ker je sedela zraven mene. Po dveh dneh, ko sem bolj ali manj »po nesreči« (zaradi fizične bližine najinih miz) poslušala, kako so Špeli potencialne nove stranke »metale dol telefon« ali pa ji odgovarjale – kot je kasneje sama rekla – zelo nesramno, čeprav se jim je le vljudno predstavila in jih povprašala, ali so prejeli našo ponudbo po elektronski pošti, sem se zamislila nad vsemi nami, ki že vse življenje delamo »za šalterjem«, kot velikokrat rečem poklicem, pri katerih se intenzivno komunicira z ljudmi.

Včasih si dovolimo biti strelovodi in predpražniki za težave in frustracije ljudi, drugič spet odidemo po koncu delovnega dne iz pisarn kot sončki, ker nas kdo z iskreno prijaznostjo tako navduši, da lebdimo pol metra nad zemljo in si mislimo: »Imam sanjsko službo in ne le to – še prekleto dobro opravljam svoje delo!« :-)

Ker že skoraj trinajst let delam v medijih ali z njimi (po končanem študiju komunikologije sem bila novinarka in nato piarovka na enem izmed ministrstev v prejšnji vladi) in mi je bilo nekega dne dovolj tega, da me lahko ljudje tako »premetavajo » in uravnavajo moje počutje (ali celo samopodobo!) s svojim trenutnim razpoloženjem, sem preštudirala nekaj knjig Ester in Jeryja Hicksa o Zakonu privlačnosti (mogoče kdo pozna komercialnejšo različico tega – film The secret) in eno leto redno obiskovala predavanja in delavnice na to temo pri gospe Slavi Čeak v Centru za radost življenja.

Doktrino, ki temelji na tem, da si popolnoma vse, kar se nam dogaja v življenju (tudi odzive drugih ljudi!), ustvarjamo oziroma uravnavamo s svojimi mislimi, sem začela prenašati tudi na področje svojega dela in preizkusila malo avtosugestije. Vsakič, ko sem se notranje pozitivno naravnala (da že kar vidim, da mi bo prav ta pogovor s stranko / intervjuvancem / novinarjem / delodajalcem... uspel, ker bo le-ta čutil, kako stojim za svojimi besedami, verjamem vase in v svoje delo, predvsem pa v njem uživam in kako se bo človek na drugi strani iz trenutka v trenutek bolj »mehčal«, ker bo čutil mojo pozitivno vibracijo in se bo nanjo enostavno »prilepil«..) so se ljudje v skladu s to dobro energijo začeli odzivati! Začeli so se dogajati pravi mali komunikacijski čudeži! ****** Zato me preseneča, da marsikateri predavatelji veščin javnega nastopanja , notranje motivacije za uspešnost in kar je še tovrstne sodobne »poslovno-religiozne« navlake, še zdaj na prvo mesto postavljajo AKCIJO (=kdaj kaj povedati, koliko oglasov objaviti v katerih medijih, kam prilepiti letake, kako oblikovati poslovno vizitko ali spletno stran...) in ne VIBRACIJE (=kako se naravnati PREDEN sploh gremo karkoli početi!).

In potem ubogi ljudje zmečejo stahovite denarje za veleumne in priznane šole, seminarje in delavnice vseh vrst, v dobri veri, da jih bo kdo naučil poslovanja, oglaševanja, pisanja uradnih dopisov itd., toda ko ostanejo neko sredo popoldne doma ali v pisarni sami s seboj in nimajo poguma napisati naslednjo suvereno ponudbo ali dopis, nimajo volje in moči vztrajati, gristi dalje na svojem strokovnem področju – kaj jim potem pomaga šest ljubko oblikovanih fasciklov, polnih modrosti o že omenjenih »zunanjih« veščinah z nekega področja, če niso na predavanju ali seminarju dobili ORODIJ za zmagovalno notranjo naravnanost = USPEH MI PRIPADA?!?!?! Da ne bo pomote – osnovna znanja in korake je treba osvojiti – nekaj suhoparne teorije je na začetku vedno potrebne, ampak samo strokovnost brez prave naravnanosti je kot hiša brez trdnih temeljev, ki se ob prvi sapici sesuje! (Žal vem to tudi iz lastnih izkušenj...) Upam, da se bodo počasi začele stvari tudi v Sloveniji premikati tako, da bodo strokovnjaki z družboslovnih področij, in še posebej s tistih, kjer je veliko komunikacije z ljudmi, začeli vključevati v svoja predavanja pomembnost pozitivnih afirmacij, spodbudnih avtosugestij, vizualizacij in podobno. Bil bi že čas...

Zahvaljujoč zgoraj omenjeni doktrini sem se naučila, da skorajda NIKOLI VEČ ne grem v poslovnem ali osebnem življenju v kakršnokoli akcijo, če nisem prej pozitivno »navibrirana« (to je moja skovanka namesto »naravnanosti«). :-) Če torej prej nimam lepe podobe o tem, kar nameravam. Včasih to pomeni najprej se spraviti v boljše razpoloženje in šele nato odgovoriti na nek zoprni telefonski klic, nekaj minut kasneje napisati mejl, kakšen dan dlje po hudem konfliktu počakati z razčiščevanjem in raje prej vibracijsko urediti odnos z drugo osebo – torej na miselni ravni graditi o njem ali njej lepo podobo in šele nato spregovoriti itd..
Sliši se morda zakomplicirano, pa sploh ni – gre samo za ODGOVORNOST in NAKLONJENOST do sočloveka, predvsem pa do samega sebe. Saj je nam lažje pri srcu, če poskušamo videti v drugih predvsem dobro. Kadar pa kričimo na drugega, kričimo itak nase, kadar zmerjamo drugega, zmerjamo sebe, kadar ponižujemo drugega, ponižujemo sebe...

In v stilu te miselnosti sem predlagala tudi svoji mladi sodelavki v klicnem centru, ki se mi je že prav smilila, ker je – na videz nemočna - »kasirala« nevljudne odzive potencialnih strank, čeprav je delala povsem v skladu s poslovnim bontonom ali pa jih je neuspešno prepričevala v nakup PANTHEONA, čeprav je marektinško storila vse »by the book«, naj se pozitivno naravna, preden gre v akcijo. Da naj raje naredi manj klicev, pa tiste dobro notranje »naštelana« - da najprej začuti, kako je prav ona, prav v tem trenutku, prav za to delovno mesto najprimernejša oseba, ker ga sicer ne bi dobila! Da ji bodo odslej vsi neskončno prijazno odgovarjali, ker bodo začutili njeno pozitivno energijo, njeno vero vase in v produkt, ki ga trži po telefonu... »Poigraj se tako s svojimi mislimi – če ne bo delovalo, se lahko vedno vrneš k staremu načinu,« sem ji še rekla in se potopila nazaj v svoje delo. No, ni trajalo dolgo. Zmotili so me Špelini navdušeni vzkliki in smeh: »Hahaha, uspelo je! Sprejel je našo ponudbo!« In čez 5 minut spet:«Hahaha, ne morem verjeti -še eden nov!« ...in potem isto spet in spet. Preden je šla tistega dne domov, sem jo vprašala, koliko novih strank je pridobila: »Osem!« je upravičeno ponosno odgovorila. Bila sem srečna – zanjo.

Z vsem skupaj sem želela reči - kot »vietnamska veteranka« na področju bojev z mediji (hujši, sem jih doživela v politiki, namreč NE obstajajo)- da iz ljudi vedno izvabljamo tisto, kar nosimo v sebi. In veseli me, da modrosti te trde šole iz politike, lahko prenašam naprej – tudi na urednikovanje uporabniških strani Datalaba. Po nekaj začetnih verbalnih eskapadah določenih juzersajt-obiskovalcev se je namreč situacija že po enem mesecu zelo umirila. Uporabniki so postali – z zelooo redkimi izjemami - vljudni. Zakaj? Upam si trditi, da zato, ker sem si prvotno zastavila maksimo: komunikacijo na tem, velikokrat »vročem« mestu debat, bomo kljub temu kultivirali na najvišjo možno raven! Lahko smo poleg strokovnosti tudi šaljivi, gečkljivi ali norčavi, ne bomo pa nevljudni ali zajedljivi. In to ne glede na to, da so številni Datalabovci, ki uporabnike oskrbujejo z odgovori na forumu, velikokrat pod stresom zaradi preobremenjenosti, jezni uporabnik PANTHEONA, ki mu »spet nekaj ne dela«, ga pa samo še dodatno podžiga...

Pozitivna naravnanost se dobesedno »splača«. Tako Datalabovcem - ker ustvarja vljudnejše tone komunikacije, ti pa večjo motivacijo za delo in s tem večjo učinkovitost, kot tudi uporabnikom: mnogo več boste dobili od nas, če boste vljudni, pa še sami se boste ob tem bolje počutili! :-)

Če torej NE želimo, da postanejo vljudni uporabniki (hm, pa tudi Datalabovci!) »ogrožena vrsta«, potem najprej energetsko in miselno počistimo pred svojim pragom (vprašajmo se: sem danes neprespan? / imam PMS? / me žena spet vara s poštarjem? /je mož pozabil na obletnico poroke, ker se ga je spet preveč nasekal? /....in sem zato danes ekstra noro zoprn /-a?) in se nato odločimo, ali bomo res na drugega rohneli in bobneli, kot smo sprva v afektu hoteli, ali lahko stvari uredimo tudi na lepši način.

Naredimo slednje, ampak ne zaradi drugega; predvsem zaradi – nas samih! :-)

Uredil uporabnik 28 November 2010 15:06:36(UTC)  | Razlog: Ni naveden

Najbolj se pri mojem delu to vidi, ko komuniciramo z Durs-om (referenti, inšpektorji). Če si vljuden, lahko skoraj vse stvari urediš, če ne, pa jih hitro dobiš po "glavi".

Upam, da bo tole prebral tudi kdo od "tistih" uporabnikov.... in jasno, fajn bi bilo, da bi se tem tudi prepoznal :-)

Ga. Nina
vam moram povedati da ste dobro napisali, samo zmotil me pa je stavek na koncu: In to ne glede na to, da so številni Datalabovci, ki uporabnike oskrbujejo z odgovori na forumu, velikokrat pod stresom zaradi preobremenjenosti, jezni uporabnik PANTHEONA, ki mu »spet nekaj ne dela«, ga pa samo še dodatno podžiga...
[/i]

težava je, da vse prevelikokrat stvari ne deljo po nadgradnjah, in to tisto, ki je prej delelo OK in potem ti po nekaj letih intenzivne uporabe Panthona vzdigne pokrovko in si daš duška. Če bi se zadeve odpravile brez finančnih učinkov bi še požrl, ampak še vedno me je odpravljanje težav stalo kar nekaj denarja.

Ja, gospa Orel. Le kako to, da nekateri uporabniki izgubijo kompas v komunikaciji, ko pa je vendar iskanje vzrokov (najprej pri sebi) in rešitev za Pan/DL napakice tako ZAAAABAAVNO?
Če vas zanima, kako zabavno sem preživel del včerajšnje nedelje, si lahko pogledate tale link: https://usersite.datalab.eu/Defa...=posts&m=17082#17082
Še eno vprašanjce (da ne boste mislili, da se penasti obiskovalci luzersajta ne znamo tudi pošaliti): Koliko časa, mislite da bi vas imel g.Mertelj na palubi, če ne bi tako pozitivno vibrirali???

LP, Jože
kao vitamin

Pozdravljeni, gospa Orel (in g. Mertelj).

sicer je to (C/P) odgovor na vaše prijazno e-povabilo na DL Pan konferenco, vendar hkrati tudi bistvo naših težav v uporabi Pan ter posledično v komunikaciji:

Iz dveh, meni enakovrednih in zelo povezanih razlogov, vašega povabila ne morem sprejeti. To sta osebno pomanjkanje časa in pa spoznanje, da se po treh letih (2009), ko sem prvič naredil migracijo s P5 na P55, bistvo vašega poslovnega modela ni spremenilo. Vsekakor sta vaš marketinški razvoj in poslovna širitev opazna in hvale vredna, vendar z mojega nivoja mikro uporabnika vseeno postranska, dokler bo veljala formula: novo osveževanje = nove napake.

Večkrat sem razmišljal, zakaj tako vztrajate pri takšnem pristopu. Edini možni odgovor, ki mi reši vse neznanke, je:

poslovni model DL/ Pantheon je PRODAJA NAPAK!

To dejstvo je prikrito v ozadju, vendar mislim, da se ga dobro zavedate. Kajti tisti trenutek, ko bi izdali povsem delujoč bild (v eni nadgradnji rešili vse ključne napake) ali izdali dobro delujočo novo verzijo (P6 ?), se bi vaš poslovni model (in z njim DL?) SESUL.

Ta poslovni model lepo ohranjate z dodajanjem novih funkcionalnosti, tehničnih (SQL, Oracle, oblak...) ter jezikovnih (jugo) in poslovnih izpeljank (farma). Z navideznim odpiranjem, spletno podporo in neposredno komunikacijo uporabnike-odvisnike držite na varni distanci, "prodajate" čas - in v najmanj enem žepu držite figo. Oglejte si naslove v forumu, oglejte si polovičarsko wiki pomoč, ki ste ju elegantno prenesli v samopoč in odgovornost (bolj ali manj istih) uporabnikov. Reakcijski čas (sicer milostnih) odgovorov vaših sodelavcev na DLusersajt pa je enota zase.

Zavedam se programske in poslovne kompleksnosti vaše dejavnosti in podjetja, vendar v svetu SW so znani tudi radikalni posegi "v dobro uporabnikov" - npr. MS z Visto. Vse dokler ne boste sposobni podobnega preobrata, bo vsako modrovanje in floskovanje o silnem reševanju napak brezpredmetno. Enostavno - ustavite dodajanje novih funkcionalnosti in te programerje preusmerite v popravljanje napak - dokler ne pridete do res pravega profesionalnega nivoja. Ste sposobni kaj takega?

V stilu onega človečka v Pan AK ikoni predano čakam na spremembe in nujne rešitve iščem znotraj realnih dejstev, z upanjem da me ne boste kaznovali zaradi opozarjanja na najbolj poslovno in zdravju nevarne, s flajštrom zlepljene stebre Pantheona.

S spoštovanjem,
Jože Kržišnik
(kot vitamin)

ps, (bolj za hec)
ko bo - če bo, si bom zaradi nenadnega preobilja časa z veseljem privoščil tudi kakšno masažico iz DLusersajt oglasov, do takrat pa bolj verjetno alfa srečanje, ker imam res dostikrat občutek, da sem sam za vse ;)
sodelovanju v iPad loteriji pa se zaradi zgoraj opisanih objektivnih razlogov na žalost moram odpovedati do nadaljnega...

Uredil uporabnik 14 May 2012 17:34:20(UTC)  | Razlog: Ni naveden

Spoštovani gospod Kržišnik,

ker je Andrej odgovoril na vse v zvezi s PANTHEON-om, lahko dodam le še to, da smo prav zaradi težav, ki jih omenjate, želeli (med drugim tudi) vam omogočiti sestanek z njim v okviru PANTHEON konference.

Seveda pa nikogar v nič ne silimo - sprejemamo vaše razloge za zavrnitev vabila, obenem pa si bomo prizadevali, da bo le-teh v prihodnosti bistveno manj!

lp, Nina.

Pozdravljeni, g. Mertelj

najlepša hvala za natančne odgovore na moje radikalne trditve.
Potrjujete, da ste in ostajate mož na mestu, ne glede s katere strani in kako zapiha - in to zelo spoštujem.

Glede na zgoraj zapisano:
Opravičujem se za netočno navajanje SQLa - mišljen je bil v kontekstu, če že SQL, zakaj še Oracle,
oz. širše: usmerjanje aktivnosti v naštete širitve, brez da bi NAJPREJ počistili in uredili jedro
P55, ki je (sklepam) bilo sproducirano kot zmanikirano kljuse za paradiranje na borzi.
Ker sem si na dejansko majhen obseg uporabe Pantheona (materijalno poslovanje v VP in POS)
lahko privoščil, sem se takrat (2009) po ugotovitvi "kam to kljuse kopito moli" odločil, da ostanem na
P5 in se odpovem možnosti "osveževanja in podpore" - navkljub nadaljnemu plačevanju za tekoče osveževanje P55 (2xLT).

In ko se je po treh letih zaradi širitve naše ponudbe pokazala potreba po vpeljavi 500 novih artiklov,
je bilo logično, da glede na sirensko trditev:

"S čarovnikom za uvoz podatkov enostavno uvozimo zapise v Pantheon iz Excel datoteke"

znova poizkusim s P55 (Pan.55 LT b555611, SQL 2005, osvežena PRAZNA baza). In glej ga peklenščka, kaj odkrijem?
Znova kalvarija, znova pribijanje na križ! in to na prvem in tretjem koraku - za en klinčev prevzem!
PREVZEM: Pa55 me ne uboga - carino popravlja po svoje. Kaj naj storim?


No, pa preidiva na vaše zaključno vprašanje in očitek-izziv, da nisem konkreten, in da s svojim
teženjem nisem konstruktiven...


Prosim, da si pogledate:

NAPAKA - uvoz identov - Import Wizard (epilog je od včeraj, vnešen 5 ur pred vašim tukajšnjim odgovorom)

...Mislim, da vam (DL) odnašam še kaj drugega, ne samo hlače.


To pa še ni vse! (v maniri DLusersajt top-shopa) ...
Prosim vas, da ste konstruktivni tudi vi in da kredibilnost vaših trditev konkretizirate.
Za začetek za higienski FERPLEJ predlagam:

1. da v izogib dvojnemu zaračunavanju (v osveževanju in podpori), najmanj tako analitično kot ste definirali večino scenarijev za Zaščito licenc,
natančno definirate tudi scenarije za ugotavljanje ter časovno in materijalno vrednotenje napak, ki so generirane bodisi z vaše ali podpornikove strani.

2. postavite neko realno razmerje za uporabnikov izgubljeni čas pri odkrivanju, javljanju in reševanju napak generiranih z vaše
ali podpornikove strani. Predlagam razmerje 1 : 1 (ena ura uporabnika = ena ura DL/podpornik pomoči).

S tema dvema posegoma, ki ne zahtevata nobenega dodatnega bildanja, bi razčistili marsikaj - predvsem pa motne vode
in strah/odpor/jezo uporabnikov pri reševanju težav pri (sedaj za vas brezplačnem) testiranju osveževalnih beta-bildov Pantheona.
Seveda, pa se morate v DL prej odločiti, kaj vam je bolj važno:
zadovoljni uporabniki (najmanj 26.329 +/-) ali pa malo manj zadovoljni podporniki in najmanj zadovoljni uživalci nagrad & dividend ...?


g. Mertelj, ne glede na moje kolerične izbruhe, si skupaj z vami želim,
da vam in DL uspe in da se Pantheon dvigne iz pubertete kot Boscarolov Taurus!

v razmislek...
LP, Jože


ps,
veliko raje kot, da mi odgovorite tu, bi vaš odgovor na dve vprašanji v doglednem času rad prebral v DL Novicah :)
pa ne v obliki kakšnega opravičevanja, prosim lepo

Uredil uporabnik 16 May 2012 16:23:34(UTC)  | Razlog: Ni naveden

Hvala, g. Mertelj - fair enough.
Zdaj mi je par stvari v "umetnosti možnega" kot pravite realnemu stanju, bolj jasnih. In verjetno še komu, ki bo to bral.
Tako, da vloženi čas v teh par referenčnih vprašanj in odgovorov ohranja vrednost.

Sicer, še vedno sem mnenja, da obstaja nek primankljaj, ki potrebuje ustrezno rešitev za vzpostavitev ravnotežja
v odnosu uporabnik - DL/podpornik. Če se mi utrne kakšen konkreten predlog, ga zapišem pod ustrezno temo ali
sporočim ga. Nini. Enako tudi kakšen drugi predlog, žulj ali rešitev - soodvisno predvsem od obsega in načina uporabe
Pantheona v prihodnje, z moje strani in z vaše, od vrste napak v delovanju.


vam želim uspešno konferenco in vsem veliko optimizma
LP, Jože


ps,
za NAPAKA - uvoz identov - Import Wizard
in podobne nedoslednosti, npr.
... Nastavitve/Parametri/Barve
na primarnem uporabniškem nivoju pa "navijam", da jih retuširate s pospešeno hitrostjo, ker
učinkujejo na nek način bolj destruktivno od še sprejemljivih procesnih napak.

Uredil uporabnik 18 May 2012 16:27:15(UTC)  | Razlog: Ni naveden