Zelo me moti, da se v Pantheonu tako slabo spoštuje slovenski jezik in se vsevprek uporablja tujke tudi takrat, ko to ne bi bilo potrebno. Že večkrat sem dala pobudo, da bi se izrazoslovje v programu prilagodilo oz. približalo izrazom, ki se uporabljajo tudi v strokovni literaturi (npr. reviji IKS). Tako bi se denimo namesto "fakture" uporabljal izraz "račun", namesto "debet" in "kredit" pa "breme" in "dobro", "uvoz EU" in "izvoz EU" ne obstaja nikjer v strokovni literaturi, temveč se temu reče "pridobitev" oz. "dobava" v EU in še bi lahko naštevala. Na samo delovanje programa to sicer nima neposrednega vpliva, kaže pa na neko raven splošne kulture, ki je s tega vidika na nizki ravni. V odgovor sem dobila pojasnilo, da nikogar od uporabnikov to ne moti, razen mene, zato bi rada izvedela, če sem res edina, ki bi želela spremembe na tem področju. Nenazadnje že samo če pogledamo ta forum, je tukaj vse v angleščini (npr. subject, message, options, search), kar sploh ne bi bilo potrebno. Somišljeniki, javite se - skupaj morda lahko kaj dosežemo.

Strinjam se z vlastas. Ob poslovanju moramo skrbeti tudi za ustrezno izrazoslovje, kar se dobro izkaže ob težavah. Primer ki je naveden ''uvoz/ izvoz EU '' je na dani način tudi napačen. Pridružujem se pobudi za ustrezno izraznost Pantheona. Kar se pa tiče usersite, ima DNN funkcionalnost lokalizacije in bi bilo potrebno samo naložiti slovenski lokalizacijski paket in ga dopolniti z izrazi. ( Mogoče ima pa Datalab to še v planu).

V odgovor Klavdiji - če bomo čakali pisna pravila, da moramo Slovenci na čimveč področjih uporabljati slovenski jezik, bomo morda prej izumrli. Ravno zato sem dejala, da raba slovenskega jezika kaže na raven splošne kulture, ne pa na upoštevanje kakršnihkoli predpisov ali pravil. Po informacijah kolegice, ki uporablja Microsoftov Navision, se v tem programu knjiži "v breme" in "v dobro", pa je to program tujega podjetja. Tudi konto kartice tujih dobaviteljev in kupcev, ki mi jih pošiljajo v pregled, so izključno v njihovem narodnem jeziku, pa se prav nič ne obremenjujejo s tem, ali ga mi razumemo ali ne.
Zdi se mi, da snovalci programov največkrat sprejmejo rešitev, ki je zanje lažje izvedljiva, ne pa tiste, ki bi bila optimalna iz več vidikov. Ker se Pantheon prodaja tudi na trge bivše Jugoslavije, je najenostavneje poimenovati strani knjiženja debet in kredit, račune pa fakture, ker potem tega ni potrebno prilagajati jezikovnim območjem. Iz Datalabove spletne strani, pa tudi iz Pantheonovih novic vedno veje "skrb za uporabnike" oz. namera, čimbolj upoštevati želje uporabnikov. Ko pa eden izmed uporabnikov izrazi neko "nenavadno" željo, ki pač ni pogodu snovalcem programa, se je slednji otepajo na vse možne načine. Ali ste morda razmislili o opciji v nastavitvah, ko bi si vsak uporabnik izbral jezikovno različico programa: slovensko (ki bi vsebovala slovenske izraze) in "internacionalno" (ki bi vsebovala tujke). Tako bi bili vsi zadovoljni, tako tisti, ki so bolj navajeni na tujke, kot tudi tisti, ki nam "poplava" tujk "gre v nos". Zavedam se, da sem morda zahtevna in kritična uporabnica, vendar menim, da brez kritik in zahtev po spremembah, ne bi bilo napredka.

Breme/dobro je verjetno ustrezno poimenovanje. Vendar pa zahteva pregled celotnega modula Denar in še precejšen del 8000 stranske dokumentacije. Mislim, da je v tem trenutku bolj pomembno, da razvoj polira funkcionalnost, terminologijo pa pustimo za čas po novem letu.

Se pa strinjam: slovenski jezik moramo uporabljati in gojiti. Kar pa se tiče prevajanja za uporabo na drugih trgih: prevajamo vse programske tekste in navodila. Tako se da dva izraza sploh ne poznata :-)

Še en glas podpore Vlasti. Datalab bi moral preveriti (popraviti) vsaj najbolj očitne.
Slovnična pravilnost vsekakor odraža izobrazbo, oliko, spoštovanje do jezika, naroda, kulture in tudi sogovornika.