Kazalniki

KAZALNIKI

Kazalnike v literaturi najpogosteje obravnavajo kot drugo (poleg common-size analysis) najpomembnejše orodje. Zato je tovrstno analiziranje, za razliko od analiziranja tokov, tudi veliko bolj razvito, saj številni avtorji analizo računovodskih izkazov praktično enačijo z analizo kazalnikov ali pa jo imajo vsaj za začetno točko analiziranja. Kazalniki so v analitski praksi prevladujoč instrument presoje. To med drugim potrjuje izredno veliko število mogočih in obravnavanih kazalnikov v teoriji in tudi v praksi.

Običajno so v literaturi navedeni naslednji cilji kazalnikov:

1. standardizirati določeno kategorijo in s tem omogočiti različne primerjave, zlasti med različnimi podjetji;
2. pokazati na spremembe v finančnem položaju podjetja in v njegovem poslovanju, kar omogoča opredelitev mogočih tveganj in priložnosti v poslovanju podjetja;
3. pokazati področja nadaljnjega analiziranja;
4. prispevati k oceni položaja, spremljati poslovanje in pomagati pri načrtovanju.

V tem okviru manjka poudarek na posebno pomembnem poslanstvu kazalnikov, to je ocena teže kazalcev kot kategorij, ki so izražene v absolutni vrednosti. S kazalniki namreč absolutne veličine spreminjamo v relativne.

Kazalnike lahko razvrščamo po številnih različnih sodilih, kar je pomembno zlasti zaradi naslednjih razlogov:

• kazalnikov je izredno veliko število, pri vsakdanji praksi pa nenehno nastajajo novi;
• v literaturi pogosto ni enotnega razvrščanja kazalnikov celo po istem sodilu;
• pri razvrščanju kazalnikov izostrimo pogled na njihovo izrazno moč ali namen, s čimer prispevamo k njihovemu lažjemu pojasnjevanju;
• z razvrščanjem kazalnikov prispevamo k poenotenju njihovega izrazja;
• sistematično obravnavanje kazalnikov omogoča njihov nadaljnji razvoj.

Številna sodila in načini razvrščanja kazalnikov kažejo na zapletenost, vendar tudi na bogastvo kazalnikov kot orodja analize, saj vsako od teh sodil pokaže neko novo razsežnost kazalnikov.

Posebno je pomembna povezanost kazalnikov s poslovnimi tokovi, ki se kaže zlasti v naslednjih možnostih:

1. tok je v števcu kazalnika;
2. tok je v imenovalcu kazalnika;
3. tok je v števcu in imenovalcu kazalnika;
4. spreminjanje enačb tokov v razmerja kazalnikov;
5. vloga kazalnikov kot parametrov v enačbah tokov.

Ta povezanost je izhodišče za oblikovanje tipologije kazalnikov, ki naj bi prispevala k:

• pravilnejšemu oblikovanju kazalnikov,
• boljšemu razumevanju izrazne moči kazalnikov,
• učinkovitejši uporabi kazalnikov,
• oblikovanju kakovostnejših informacij.

Več o kazalnikih, njihovem urejanju, oblikovanju, preoblikovanju, analiziranju, pojasnjevanju in izrazni moči lahko najdete v najnovejši knjigi Ž. Berganta: Analiza poslovanja od teorije do prakse. Izdal jo je Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si