Poznavanje vzrokov sprememb pri analiziranju poslo

Zakaj je potrebno poznati vzroke sprememb pri analiziranju poslovanja?

Vsako stanje je torej izraz nekih preteklih sprememb. Vse prevečkrat pa se zadovoljimo samo z informacijo o spremembi, ki nikakor ne zadostuje za ustrezno odločanje. Obilo takih primerov lahko dnevno najdemo v poslovnih poročilih podjetij (npr. v okviru pojasnil sprememb v bilanci stanja).

Za dobro razumevanje nekega stanja je odločilno spoznanje, zakaj je do teh sprememb prišlo. Zato je vzročno posledična analiza eden najpomembnejših pristopov k analiziranju in razumevanju poslovanja podjetja. Vsako spremembo neke računovodske oziroma finančne kategorije moremo in moramo pojasniti, zakaj je nastala.

Pri tem pogosto pozabimo, da računski prikaz neke spremembe kategorij še ne pomeni vzročno posledičnega prikaza. Zato si lahko pomagamo s premislekom: ali ne res bo več posledice, če odpravimo domnevni vzrok?
Pojasnilo, da se je neki kazalnik na primer zmanjšal zaradi povečanja kratkoročnih obveznosti, je lahko računsko točno, vsebinsko pa je vedno napačno, saj ne upošteva vzročno posledičnega razmerja. Sprememba kratkoročnih obveznosti podjetja je namreč posledica vsega, kar se v podjetju dogaja. Zato pač ne more biti vzrok ničemur.

Temeljne koristi takega pristopa bomo pokazali na zgledu preteklih ali načrtovanih zaporednih bilanc stanja:
 

1. Ugotovimo lahko posledice poslovnih odločitev na posameznih področjih, ki se kažejo v poslovnih tokovih (v priskrbi in porabi sredstev). Tako opredeljena področja poslovnih odločitev se pokažejo v obliki sprememb določenih kategorij v bilanci stanja kot vzroki poslovnih tokov. Tako lahko na primer ugotovimo, v kakšnem obsegu je vplival posamezni vzrok na spremenjeno neto zadolženost podjetja ali na spremembo njegovega obratnega kapitala. Na ta način lahko ugotovimo tudi temeljne značilnosti razvojne politike podjetja.

2. Z opredelitvijo vzrokov smo obenem opredelili tudi področja možnih poslovnih odločitev za spreminjanje neželenih poslovnih tokov oziroma sprememb v bilanci stanja. Tako lahko na primer ugotovimo, v kakšnem obsegu bo vplivala posamezna poslovna odločitev (vzrok) na neto zadolženost ali na spremembo obratnega kapitala.
 

3. Ugotovimo lahko, kako se je podjetje odzivalo (ali pa kako se namerava odzivati v prihodnosti) na spremembe kategorij, ki so opredeljene kot vzroki. Ta odziv se namreč kaže v spremembi drugih kategorij. Na potrebo na primer po večji zadolženosti ali večjem obratnem kapitalu (ki je posledica znanih vzrokov), se lahko podjetje namreč odzove teoretično na neskončno mnogo načinov (s spremembami različnih kategorij), ki pa niso vsi enako kakovostni z vidika ciljev podjetja. Zato lahko spoznamo značilnosti pretekle ali načrtovane njegove tekoče poslovne politike.
 

4. Prikazan pristop nam omogoča simulacijo, ne samo možnih poslovnih odločitev in njihovih posledic, temveč tudi simulacijo možnih ukrepov za odpravljanje ali omiljenje njihovih neželenih posledic. Obenem je laže opredeliti odgovorne nosilce potrebnih sprememb. Zato tudi laže oblikujemo celovito poslovno politiko v prihodnosti.

Koristno uporabo vzročno posledičnega pristopa pri analiziranju lahko praktično vidimo v knjigi Ž. Berganta: Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja, Inštitut za poslovodno računovodstvo, 2012.

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant, Predsednik sveta inštituta za poslovodno računovodstvo::

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si