Forenzično preiskovanje

FORENZIČNO PREISKOVANJE

Izhodišče preiskovanja

Izhodišče preiskovanja vidimo v proučevanju, ki ga lahko poistovetimo z analiziranjem v najširšem smislu besede. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ IV, 1985, 264) opredeli proučevanje kot:

1. sistematično opazovanje in z razčlenjevanjem ugotavljanje bistva česa;
2. seznanjati se s čim, z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati (prošnje).

Temeljni namen proučevanja je priti do nekega spoznanja oziroma sklepa.

Druga točka (po SSKJ) kaže na publicistično rabo, zato bomo ostali v okviru, ki ga opredeljuje prva točka. Proučevanje lahko na tej podlagi razčlenimo zlasti v naslednjih smereh:

1. pregledovanje (review), ki ga lahko razumemo kot:
   1. ugotavljanje ustreznosti oziroma pravilnosti;
   2. spoznavanje česa (običajno kritično);
   3. metodo zbiranja podatkov oziroma informacij v določeni dejavnosti, na primer v medicini pregledovanje bolnika ali pri različnih vrstah nadziranja, na primer pri revidiranju zbiranje revizijskih dokazov;
2. raziskovanje v laboratoriju oziroma v kabinetu (angl. researching) ali v okolju (exploring) katerega osnovni namen je ugotavljanje novih dejstev (npr. zakonov narave, različnih pojavov), zlasti v smislu znanstvenega pristopa;
3. preiskovanje (angl. investigation, examination), katerega osnovni namen je ugotavljanje nepravilnosti v najširšem smislu.

Usmerjenost preiskovanje poslovanja

Preiskovanje poslovanja je lahko tudi ožje usmerjeno, na primer na preiskovanje:

• podatkov (verodostojnosti, zadostnosti, popolnosti, pomanjkanja),
• dokazov,
• predračunskih in obračunskih računovodskih izkazov,
• upravičenosti zaupanja (investigation of trustworthiness),
• organizacijskih in drugih povezav,
• informacijskega sistema,
• posamezne poslovne funkcije,
• posameznih poslovnih odločitev,
• posameznih procesov,
• posameznih informacij,
• načinov delovanja.

Vrste preiskovanja poslovanja

Vrste preiskovanja poslovanja so različne, med njimi so pomembne zlasti:

1. inšpekcijsko preiskovanje,
2. revizijsko preiskovanje,
3. kriminalistično preiskovanje.

Zgornjim vrstam preiskovanja je skupno, da so sestavni del naknadnega nadziranja, ki temelji na iskanju in proučevanju dokazov o preteklem poslovanju oziroma delovanju. Naknadno nadziranje in sprotno (vzporedno) nadziranje, katerega temeljna oblika je kontroliranje, sta vidika nadziranja.

Vse tri vrste preiskovanja se med seboj deloma prekrivajo, saj pogosto uporabljajo enake metode, vendar se tudi razlikujejo.

Inšpekcijsko preiskovanje je pomemben del inšpiciranja (inspecting), ki je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano naknadno pregledovanje poslovnih procesov in stanj, ki ga izvajajo v predmet nadziranja organizacijsko nevključeni in tam po načelu stalnosti ne-delujoči organi. Inšpekcijsko preiskovanje je usmerjeno predvsem v ugotavljanje nepravilnosti (protizakonitosti, protipravnosti in neskladnosti z notranjimi organizacijskimi in drugimi akti v poslovnem sistemu).

Revizijsko preiskovanje je pomemben del revidiranja (auditing), ki je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju preteklih dejstev zasnovano naknadno nadziranje, ki ga izvajajo organi, ki so v nadzirano poslovanje organizacijsko nevključeni in tam po načelu stalnosti ne- delujoči organi. Revidiranje je poleg ugotavljanja nepravilnosti usmerjeno predvsem v oceno ustreznosti in ugodnosti (optimalnosti, bonitete) poslovanja pri vnaprej opredeljenem sprejetem tveganju.

Revizijsko preiskovanje obsega oblikovanje in ovrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje o ugotovitvah zainteresiranim uporabnikom, da bi na tej podlagi ustrezno ukrepali. Revizijske preiskovalne postopke lahko razdelimo v tri osnovne skupine:

• preiskovalni postopki po Zakonu o gospodarskih družbah,
• preiskovalni postopki po Zakonu o revidiranju,
• preiskovalni postopki po lastni izbiri.

Kriminalistično preiskovanje (criminal investigation) je pomemben del kriminalistike (criminalistics) kot vede, ki se ukvarja s preiskovanjem, z odkrivanjem in dokazovanjem kaznivih dejanj. Kriminalistično preiskovanje je usmerjeno predvsem v odkrivanje in zbiranje dokazov o kaznivem dejanju in o njegovem storilcu. Izvajalca kriminalističnega preiskovanja sta policija in preiskovalni sodnik.

Če se omejimo na poslovanje fizičnih in pravnih oseb, se kriminalistično preiskovanje zoži na preiskovanje gospodarskega kriminala, ki zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo.

Pojem forenzičen izvira iz latinske besede forensis in pomeni soden oziroma v zvezi s sodstvom ali sodiščem. Temeljni namen forenzičnega preiskovanja je torej odkrivanje kaznivih dejanj in zbiranje dokazov za potrebe sodnih postopkov.

Glede na opredelitve v prejšnjem poglavju, lahko ugotovimo, da je forenzično preiskovanje lastno ne samo kriminalističnemu preiskovanju, temveč tudi revidiranju in inšpiciranju.

Če se omejimo na poslovanje fizičnih in pravnih oseb, se forenzično preiskovanje zoži na forenzično preiskovanje prevar (fraud examination).

Več o forenzičnem preiskovanju glejte v: Živko Bergant: Forenzično preiskovanje (Poslovodno računovodstvo št. 2/2014. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani).

Avtor: dr. Živko Bergant

slika: dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si