Pravica do odbitka DDV

Pravica do odbitka DDV

Primer:

Zavezanec za DDV kupi v trgovini material in plača v gotovini. Trgovec nima na gotovinskem računu podatka o datumu odpreme blaga, ker mu je samoumevno, da kupec blago plača in odnese iz trgovine. Ali ima kupec - zavezanec za DDV pravico do odbitka DDV, ker na računu ni zapisanega podatka kdaj je bilo blago odpremljeno?

Skladno z 62. členom ZDDV-1 pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. 6. odstavek 67. člena ZDDV-1 v nadaljevanju določa, da ne sme davčni zavezanec odbiti DDV prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago. Da lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV pri nakupu določenega blaga, morata biti torej kumulativno izpolnjena vsaj dva pogoja, in sicer da:

• je obveznost obračuna DDV že nastala in
• je davčni zavezanec prejel račun za to blago.

Obseg pravice do odbitka tega DDV je odvisen od tega, kakšna je bila vsebina transakcije. Ob predpostavki, da gre v zadevnem primeru za DDV, ki ga je davčni zavezanec dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago, ki mu ga je ali mu ga bo dobavil drug davčni zavezanec, je treba nadalje upoštevati a. točko prvega odstavka 63. člena ZDDV- 1. Slednja določa, da ima davčni zavezanec v tem primeru pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga, če je to blago uporabil oziroma ga bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

Ne glede na navedeno obstajajo v zvezi z uveljavljanjem pravice do odbitka vstopnega DDV določene omejitve, ki jih zajema 66. člen ZDDV-1. Davčni zavezanec tako v nobenem primeru ne sme odbiti vstopnega DDV od:

• jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
• zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
• osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
• stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
• stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

Način uveljavljanja pravice do odbitka določa 67. člen ZDDV-1, ki opredeljuje pogoje za odbitek DDV. Skladno z a. točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 mora tako davčni zavezanec v opisanem primeru v zvezi z dobavo blaga imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom ZDDV-1. Prav tako je pomembno, da davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ki mu ga je obračunala oseba, ki DDV ne sme izkazovati na računih oziroma je bil na računu izkazan višji znesek DDV, kot bi po zakonu moral biti.

Davčni zavezanec, ki je dobavo blaga opravil drugemu davčnemu zavezancu, mora na tem računu navesti vse elemente, ki jih opredeljuje 82. člen ZDDV-1. V skladu s 7. točko 82. člena ZDDV-1 mora takšen račun med drugim vsebovati tudi datum, ko je bila opravljena dobava blaga, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa. Skladno z navedenim je torej davčni zavezanec datum dobave blaga na računu dolžan navesti le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• datum dobave se lahko določi in
• ta datum je različen od datuma računa.

V primerih, ko gre za prodajo blaga v trgovini in davčni zavezanec blago in račun prejme istočasno - takoj, po mojem mnenju datum dobave blaga ni smiseln, saj se predpostavlja, da je slednji enak datumu izdaje računa. Menim, da davčni zavezanec, prejemnik tega računa, ki ne vsebuje datuma dobave blaga, še ne izgubi pravice do odbitka vstopnega DDV, ob predpostavki, da so vsi ostali zgoraj navedeni pogoji za odbitek vstopnega DDV izpolnjeni.

Avtor :Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka, Pakta svetovanje d.o.o.


Viri: DDV v poslovni praksi, Verlag Dashöfer d.o.o.