Miselna prožnost

Miselna prožnost

Ustaljeni ritmi in urniki so nam v pomoč pri učinkovitosti, vendar pa nam manjšajo miselno prožnost. Miselna prožnost predstavlja sposobnost priklica shranjenih informacij v čim bolj različnih situacijah ali razmišljanjih. Miselna prožnost je tista, ki nam proizvede inovacije, nove načine dela in druge kreativne ideje. To je sposobnost, da poleg same rešitve prepoznamo tudi koncept za rešitvijo in smo ga sposobni aplicirati na druga področja.

Miselna prožnost pomeni tudi sposobnost priklica (pomnjenja) informacij. Pomoč tu so nam lahko asociacije, sistemi pomnjenja ali druge tehnike.

S pomočjo miselne prožnosti je vodja lahko proaktiven, kar pomeni, da predvidi različne možne situacije in nanje pripravi tim. Tako tim ni v reakcijski vlogi, kar pomeni več časa, boljšo kakovost in prednost na trgu.

Torej, če smo misleno prožni, smo sposobni pogledati na stvar tudi z drugega zornega kota. Ne ovira nas ego in lažje vstopamo v sodelovanje s partnerji in sodelavci. Prav tako je izredno pomembno v kriznih situacijah ali tudi ob močni konkurenci. Pomaga nam, da ne postanemo poslovno slepi.

Ali kot je dejal že Albert Einstein “One cannot solve the problem with the same mind that created it!”

Primeri, ko vodja ne kaže miselne prožnosti:

• Sodelavci prihajajo z novimi idejami, pa se mu vedno zdijo preveč rizične ali neprimerne
• Vztraja na ustaljeniih principih dela in ne kaže zanimanja za nove pristope
• Prenehal se je izobraževati (seminarji, srečanja, literature)
• V podjetju primankuje novih idej (vodja s svojim načinom daje vzgled in duši ustvarjalnost)
• Problemi se dolgo časa ne rešijo
• Pogosto se ponavljajo iste težave
• Oddelki se med seboj ne povezujejo in načini reševanja težav so vedno enaki
• …

Kako izboljšati miselno prožnost?

• bodite radovedni, naj vas zanima koncept ne le rešitve
• berite članke, knjige,... kako so nastale inovacije
• trenirajte spomin z učenjem na pamet, obnovami knjig (lahko v timu), rešujte križanke, igrajte šah
• razvijajte svoj humor
• znebite se stresa, saj stresni hormon kortizon poškoduje področje v vaših možganih, ki je odgovorno za učenje in spomin
  • z redno tedensko vadbo
  • težko delo prekinite z krajšimi odmori
  • naučite se tehnik sproščanja

Nataša Tovornik

INSPIRIS – svetovanje in treningi d.o.o.
Ulica Bratov Učakar 132
1000 Ljubljana

Tel.: +386 40 724 878

E: natasa.tovornik@inspiris.eu, info@inspiris.eu

Skype: ntovornik