Računovodstvo in njegova vsebina

Računovodstvo in njegova vsebina

Splošno je sprejeta opredelitev, da je računovodstvo pomemben del informacijskega sistema podjetja. Pri tem še vedno ni jasno, kaj je njegova vsebina, saj se pogosto enači kar z računovodsko službo. Če želimo celovito podati vsebino računovodstva, moramo izhajati z vidika treh delnih sistemov: izvajalnega, informacijskega in poslovodnega. Tako lahko opredelimo naslednja področja znotraj računovodstva:

1. Izvajani delni sistem računovodstva, ki zajema izvajalni del štirih funkcij računovodenja:

   • izvajanje knjigovodenja (zbiranje in urejanje podatkov, knjiženje ter vodenje poslovnih knjig);
   • izvajanje računovodskega predračunavanja (zbiranje in urejanje podatkov ter predvidevanje poslovnih tokov);
   • izvajanje računovodskega analiziranja (zbiranje in obdelovanje podatkov, ugotavljanje razlik ter vzrokov odstopanj in oblikovanje predlogov);
   • izvajanje računovodskega nadziranja (nadziranje zbiranja in obdelave podatkov ter nadziranje osnovnega izvajanja računovodenja).
      

2. Informacijski delni sistem računovodstva, ki zajema:

   • računovodsko informiranje, ki ima naloge posredovanja, predstavljanja in pojasnjevanja računovodskih informacij;
   • shranjevanje in arhiviranje računovodskih podatkov, ki ima nalogo funkcionalnega in varnega skladiščenja računovodskih podatkov, informacij in dokumentacije;
   • poročanje o nadziranju, ki ima nalogo poročanja o ugotovitvah in učinkovitosti notranjih kontrol, inšpekcijskih in revizijskih pregledov, ki so bili izvedeni v okviru računovodskega nadziranja kot informacijske (in ne poslovodne) funkcije;
      

3. Poslovodni delni sistem računovodstva, ki zajema tri temeljne poslovodne funkcije računovodenja:

   • načrtovanje računovodenja (dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno), ki pa ne zajema tistega načrtovanja v računovodstvu, za katerega je odgovoren poslovodja združbe. Načrtovanje računovodenja zajema le odločanje o procesu računovodenja v prihodnosti v okviru načrta računovodskega informacijskega sistema kot celote. Izhaja iz potreb uporabnikov po strokovnih podlagah za odločanje in upošteva načelo smotrnosti informacijskega sistema. To je torej poslovodna naloga in odgovornost vodje računovodstva, ki pa seveda sodeluje in lahko tudi predlaga osnutek načrta celotnega računovodskega informacijskega sistema, ki zajema razvoj zmogljivosti računovodskega informacijskega sistema in njegovih informacijskih funkcij;
   • priprava izvajanja računovodenja, ki zajema organiziranje računovodenja kot načrtovanje organiziranosti (strateško, taktično in izvedbeno), udejanjanje organiziranosti (normativno, kadrovsko, izvedbeno) in nadziranje organiziranosti;
   • nadziranje procesov računovodenja, ki zajema odločanje o notranjih kontrolah v računovodstvu, morebitni inšpekciji ali reviziji. V celoti je v pristojnosti vodje računovodstva, zato ga je treba razlikovati od poslovodne funkcije nadziranja računovodstva. To razlikovanje omogoča lažje opredeljevanje odgovornosti v procesu nadziranja.

Upoštevanje zgornjih vsebin računovodstva je ustrezna podlaga za njegovo razumevanje in organiziranje, prav tako pa tudi za zagotovitev tiste vloge v podjetju, ki računovodstvu pripada.

Več o organiziranju računovodstva v knjigi Ž. Berganta: Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Več o načrtovanju računovodenja v referatu B. Mayr-ja v Zborniku 1. konference o notranjem poročanju, Ljubljana, 2011.

slika: dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757

Faks: 00386 (0) 059 090 962

Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si