Načrtovanje v računovodstvu
NAČRTOVANJE V RAČUNOVODSTVU
Načrtovanje v računovodstvu je poslovodna funkcija znotraj računovodskega informacijskega sistema. Ne gre torej za predvidevanje (forecasting) oziroma predračunavanje, temveč za vnaprejšnje (anticipativno) odločanje v okviru računovodstva.
Načrtovanje v računovodstvu pomeni torej načrtovanje delovanja računovodstva kot informacijskega sistema. Zato mora slediti predvidenim potrebam po informacijah, ki izhajajo iz načrtovanja poslovanja združbe, po drugi strani pa mora upoštevati razpoložljive oziroma dosegljive poslovne prvine združbe. Tako kot načrtovanje nasploh, tudi načrtovanje v računovodstvu delimo na dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno. Načrt delovanja računovodstva vsebuje tudi načrt morebitnih sprememb organiziranosti računovodstva, ki je sestavni del načrta sprememb celotnega informacijskega sistema združbe.
V manjših združbah je načrtovanje v računovodstvu običajno "nevidno" zajeto v številnih postavkah poslovnega načrta (kadri, oprema, stroški, izobraževanje itd.). Pri večjem obsegu poslovanja zlasti pa pri večjih spremembah obsega poslovanja (na primer združevanje), je koristno načrtovati obseg računovodskega informacijskega sistema posebej in ga šele nato vključiti v ustrezne postavke (tabele) poslovnega načrta.
To je pomembno tudi v primeru zunanjega opravljanja računovodenja (ZOD), saj gre za ustrezno načrtovanje zmogljivosti izvajalca računovodskih storitev.
Vsebina načrtovanja v računovodstvu v pogledu temeljnih področij je namensko različna. Opredelimo lahko vsaj tri pomembna področja, in sicer:
- Načrtovanje razvoja in delovanja računovodskega informacijskega sistema, ki zajema zlasti:
- obseg knjigovodskih storitev (na primer število vknjižb in računovodskih izkazov);
- obseg in vrste računovodskega predračunavanja (na primer število in vrste predračunov);
- obseg in vrste računovodskega analiziranja (na primer število in obseg računovodskih poročil in analiz):
- v zvezi z zunanjim poročanjem,
- v zvezi z notranjim poročanjem,
- obseg in vrste računovodskega nadziranja (na primer število in vrste nadzorstvenih informacij).
- Načrtovanje organiziranosti računovodskega informacijskega sistema, ki zajema zlasti:
- informacijsko tehnologijo in drugo opremo, pisarniške prostore ter arhiv;
- število potrebnih zaposlencev po izobrazbi in strukturi;
- načrtovane spremembe splošnega akta o računovodstvu in ustreznih organizacijskih navodil;
- načrtovanje organiziranosti računovodskega nadziranja.
- Načrtovanje vpliva delovanja računovodstva na načrtovane računovodske izkaze združbe, ki zajema zlasti:
- predračun investicij v računovodstvu;
- predračun stroškov dela in izobraževanja ter drugih stroškov delovanja računovodstva.
Načrtovanje v zvezi z zunanjim poročanjem se prilagaja vsakokratnim spremembam predpisov, zahtevam lastnikov oziroma družbenikov ter politiki združbe do zunanjih interesnih skupnosti (deležnikov).
Načrtovanje v zvezi z notranjim poročanjem se načeloma prilagaja potrebam poslovodstva, vendar je čakanje le na izražene potrebe poslovodstva napačna razvojna (pravzaprav sploh ni razvojna) politika računovodstva. Vodja računovodstva je zadolžen za stalen razvoj poslovodnega računovodstva v združbi, uporabo boljših metod in tehnik ter za ustrezno podporo informacijske tehnologije.
Načrtovanje v računovodstvu se običajno izvaja na ravni računovodske službe, vendar v odvisnosti od njene makro in mezo organiziranosti. Zato načeloma zajema tudi tiste računovodske procese, ki se odvijajo zunaj računovodske službe.
Več o načrtovanju v računovodstvu v knjigi Ž. Berganta: Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo, Inštitut za poslovodno računovodstvo, 2010 in v referatu B. Mayrja (Načrtovanje računovodenja za notranje poročanje) v zborniku 1. konference o notranjem poročanju (2011, 156-170).
Avtor: dr. Živko Bergant
slika: dr. Živko Bergant
Telefon: 
00386 (0) 59 090 960
Mobilni telefon: 031 366 757
Faks: 00386 (0) 059 090 962
Elektronska pošta: zivko.bergant@vsr.si