Vir: ZDDV, UL 134/2003, členi: 19., 19.a, 23.
1. Izdani računi – uporaba 19. člena ZDDV
V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini
primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila
3. točke 19. člena ZDDV:
"(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno
oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega
obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek."
 |
Zato vam svetujemo, da blago, ki je bilo dobavljeno v davčnem
obdobju, fakturirate v istem davčnem obdobju. |
Če tega ne bi storili in bi DDV obračunali v naslednjem obdobju, vam davčni
urad sme zaračunati zamudne obresti za eno obračunsko obdobje.
1.a. Izdana faktura v tuji valuti
Če je faktura izdana v tuji valuti, nastopi tudi problem obračuna tolarske
protivrednosti zneska obračunanega DDV, saj glede na določilo 2. točke 23. člena
ZDDV:
"(2) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu
blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto
upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti."
Če bi
hoteli programsko zadostiti temu kriteriju, bi morali v knjigi izdanih računov
vrednosti preračunavati v domačo valuto po tečaju na datum DDV iz izdane
fakture, ne glede na tečaj iz fakture, ki torej ne bi bil nujno enak tečaju na
dokumentu in s tem tudi knjiženi vrednosti obračunanega DDV. Že samo vnašanje
novih tečajnih list Banke Slovenije "za nazaj" bi povzročilo razlike
v knjiženi vrednosti DDV in vrednosti na davčnih izkazih. To bi povzročilo
velike probleme pri kontroliranju knjiženih vrednosti in vrednosti na davčnih
obračunih, zato smo se odločili, da tega ne bomo avtomatsko podpirali.
Primer:
Datum dobave blaga 28.6.04, fakturo smo izstavili 2.7.04, datum DDV smo
vnesli 30.6.04. Praviloma bi morali postopati takole:
- Faktura bo praviloma knjižena v saldakonte/glavno knjigo po tečaju na
datum izstavitve fakture, ki je npr. 238 SIT/EUR.
- Po določilih 2. točke 23. člena ZDDV pa bi ta morala biti v davčnih
evidencah izkazana po tečaju na dan nastanka davčne obveznosti, ki pa je
zadnji dan obdobja (3. točka 19. člena ZDDV), ki je npr. 237 SIT/EUR
Ker bi to pomenilo, da moramo VSAKO izdano fakturo v davčnih evidencah preračunavati
ponovno, se za tak način dela iz zgoraj navedenih vzrokov nismo odločili. Taka faktura bo v programu na obeh pregledih (tako v saldakontih/glavni
knjigi kot tudi v davčnih evidencah) izkazana po tečaju 238 SIT/EUR.
Dodatno k temu je na izdanih računih, nominiranih v tuji
valuti, potrebno izraziti (preračunati) obračunani DDV z uporabo tečaja, ki
se uporablja za preračun davčne obveznosti. Tudi za izpis bo uporabljen
tečaj 238 SIT/EUR.
2. Izvoz – uporaba 19. člena ZDDV
V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini
primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila
3. točke 19. člena ZDDV.
Izvoz je oproščen plačila DDV, zato tu težav z
vrednostjo DDV in davčne osnove ni.
3. Dobava blaga v
Skupnost - uporaba 19.a člena ZDDV
V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini
primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila
4. in 5. točke 19.a člena ZDDV:
(4) Ne glede na 19. in 20. člen tega zakona nastane
obveznost obračuna DDV za dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 31.a člena
tega zakona, 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi
dogodek.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, obveznost
obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred potekom
roka iz četrtega odstavka tega člena.
 |
Zato vam svetujemo, da blago, ki je bilo dobavljeno v davčnem
obdobju, fakturirate v istem davčnem obdobju oziroma najkasneje do 15.
dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek.. |
Dobave blaga v EU so oproščene plačila DDV, zato tu težav z
vrednostjo DDV in davčne osnove ni.
4. Pridobitev blaga iz Skupnosti - uporaba 19.a člena
ZDDV
V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dobaviteljevega računa. To je v veliki večini
primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila
2. in 3. točke 19.a člena ZDDV:
(2) Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti obveznost obračuna
DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi
dogodek.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena obveznost
obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan osebi, ki
pridobiva blago, pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena.
 |
Zato vam svetujemo, da od dobaviteljev zahtevate, da faktura
spremlja blago - v takem primeru do neskladij v davčni in računovodski
evidenci ob privzetih nastavitvah iskanja
tečaja za preračun ne prihaja. Če pa zaradi izbranih nastavitev
iskanja tečajev tečaj za davčno evidenco ni enak tečaju za vknjižbe
obveznosti in stroška/zaloge, pa je potrebno vnesti prejeti dokument dvakrat
- glej primer
Uporaba drugačnega datuma za Knjigo pridobitev iz Skupnosti. |
Datum prejema listine je tudi tukaj obvezen podatek v davčnih
knjigah, ni pa to tudi podatek za uvrščanje v davčno obdobje. Za uvrščanje
v davčno obdobje uporabljamo datum DDV, ki je torej enak datumu dobaviteljeve
fakture (če ne pride do zgoraj omenjene izjeme).
Obračunani davek iz te fakture lahko istočasno
uveljavljamo kot vstopni davek (tako kot smo to poznali že doslej pri nabavah
od nerezidentov) in ima zato ničelni vpliv na
obračun davčne obveznosti (izjema so uporabniki 41. člena ZZDV - glej
DDV za uporabnike 41. člena ZDDV).
Za uvoz blaga iz EU bo treba odpreti novo vrsto dokumenta, ker se knjižijo drugače.
Primer:
Uvoz - pridobitve iz držav EU – DDV bomo uveljavljali kot vstopni in istočasno kot obračunani DDV, kot to že delamo pri računih nerezidenov, le da smo zanje lahko odprli ločene vrste identov in vnesli nastavitev v vrste dokumentov. Za nabave blaga iz EU moramo zato za vse vrste identov vnesti ustrezno matriko blagovnih kontov:
2200K 100
160D 20
260K 20
Uvoz iz tretje države – DDV bo plačan, zato je protiknjižba vstopnega DDV konto
vnaprej vkalkuliranega DDV, kot je prednastavljeno v vrsti dokumenta prevzema iz tujine
2200K 100
160D 20
290K 20
5. Prejeti računi - uporaba 19. člena ZDDV
Datum dobaviteljevega računa je praviloma tudi datum nastanka davčne obveznosti,
upoštevati pa je treba določila 3. točke 19. člena ZDDV:
(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno
oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega
obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Datum prejema listine je tudi tukaj obvezen podatek v davčnih
knjigah, ni pa to tudi podatek za uvrščanje v davčno obdobje. Za uvrščanje
v davčno obdobje uporabljamo datum DDV, ki je torej enak datumu dobaviteljeve
fakture (če ne pride do zgoraj omenjene izjeme).
 |
Zato vam svetujemo, da od dobaviteljev zahtevate, da faktura
spremlja blago oziroma da je faktura za storitev izstavljena v istem
obdobju, kot je ta opravljena.
Če bo faktura izstavljena kasneje, vam priporočamo, da jo tudi v davčne
knjige vnesete kasneje, kot je nastala pravica do odbitka vstopnega davka,
torej z datumom fakture. V takem primeru vstopni davek zgolj uveljavljate
eno obračunsko obdobje kasneje, kot bi ga smeli, kar je davčno
dovoljeno.
|
6. Uvoz - 118. člen PZDDV (uvoz blaga)
Pravico do odbitka vstopnega DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.
Datum prejema je torej sodilo za uvrščanje v davčno obdobje, datum DDV pa se avtomatsko polni z istim datumom. Program v primeru uvoza in tretjih držav dokumenta ne dovoli zapisati, če se ta dva datuma razlikujeta, in vrne napako
(glej Datum prejema mora biti enak datumu
DDV!).
7. Avansi -
117.
člen PZDDV (predplačilo)
Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek vstopnega DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo.
Datum prejema je torej sodilo za uvrščanje v davčno obdobje, datum DDV pa se avtomatsko polni z istim datumom.
********
VI. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
19. člen (splošno)
(1) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane,
ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
(2) Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga
oziroma pred opravljeno storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan
račun.
(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno
oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega
obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
(4) Za dobave blaga, razen dobav iz 3. točke drugega
odstavka 4. člena tega zakona, in opravljanje storitev, pri katerih se izdajajo
zaporedni obračuni ali se izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so
opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačila
nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Če je plačilo izvršeno, preden je blago
dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na
dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila.
(6) Pri prometu blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9.
členu tega zakona nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem
je nastal obdavčljivi dogodek.
19.a člen (obveznost obračuna DDV pri pridobivanju in dobavah
blaga znotraj Skupnosti)
(1) Obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago znotraj Skupnosti
pridobljeno. Šteje se, da je bilo blago znotraj Skupnosti pridobljeno takrat,
ko bi se za podobno blago štelo, da je bilo dobavljeno v skladu z 19. členom
tega zakona, če bi šlo za dobavo na ozemlju Slovenije.
(2) Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti obveznost obračuna
DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi
dogodek.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena obveznost
obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan osebi, ki
pridobiva blago, pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na 19. in 20. člen tega zakona nastane
obveznost obračuna DDV za dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 31.a člena
tega zakona, 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi
dogodek.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, obveznost
obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred potekom
roka iz četrtega odstavka tega člena.
20. člen (uvoz blaga)
(1) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka
nastane, ko je blago uvoženo. Če je za blago ob vnosu v Skupnost začet eden
od postopkov iz drugega ali tretjega odstavka 16. člena tega zakona, obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko se za to blago ti
postopki končajo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena nastane obdavčljivi
dogodek in obveznost obračuna davka za uvoženo blago, ki je zavezano carini,
kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenim v okviru
skupne politike takrat, ko nastane obdavčljivi dogodek za te dajatve in s tem
obveznost obračuna teh dajatev.
(3) Za blago, ki ni zavezano plačilu katerihkoli
dajatev iz drugega odstavka tega člena, nastane obdavčljivi dogodek in s tem
obveznost obračuna davka takrat, ko bi v skladu s carinskimi predpisi nastala
obveznost za obračun carine, če bi bila predpisana.
VII. DAVČNA OSNOVA
...
23. člen (preračun vrednosti tuje valute v domačo valuto)
(1) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove pri
uvozu blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo
valuto upošteva tečaj, določen v skladu s carinskimi predpisi za izračun
carinske vrednosti blaga.
(2) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu
blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto
upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti.