Vir:  ZDDV, UL 134/2003, členi: 19., 19.a, 23.

 1. Izdani računi – uporaba 19. člena ZDDV

V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila 3. točke 19. člena ZDDV:

"(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek."

Zato vam svetujemo, da blago, ki je bilo dobavljeno v davčnem obdobju, fakturirate v istem davčnem obdobju.

Če tega ne bi storili in bi DDV obračunali v naslednjem obdobju, vam davčni urad sme zaračunati zamudne obresti za eno obračunsko obdobje.

1.a. Izdana faktura v tuji valuti

Če je faktura izdana v tuji valuti, nastopi tudi problem obračuna tolarske protivrednosti zneska obračunanega DDV, saj glede na določilo 2. točke 23. člena ZDDV:

"(2) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti."

Če bi hoteli programsko zadostiti temu kriteriju, bi morali v knjigi izdanih računov vrednosti preračunavati v domačo valuto po tečaju na datum DDV iz izdane fakture, ne glede na tečaj iz fakture, ki torej ne bi bil nujno enak tečaju na dokumentu in s tem tudi knjiženi vrednosti obračunanega DDV. Že samo vnašanje novih tečajnih list Banke Slovenije "za nazaj" bi povzročilo razlike v knjiženi vrednosti DDV in vrednosti na davčnih izkazih. To bi povzročilo velike probleme pri kontroliranju knjiženih vrednosti in vrednosti na davčnih obračunih, zato smo se odločili, da tega ne bomo avtomatsko podpirali.

Primer:

Datum dobave blaga 28.6.04, fakturo smo izstavili 2.7.04, datum DDV smo vnesli 30.6.04. Praviloma bi morali postopati takole:

• Faktura bo praviloma knjižena v saldakonte/glavno knjigo po tečaju na datum izstavitve fakture, ki je npr. 238 SIT/EUR.
• Po določilih 2. točke 23. člena ZDDV pa bi ta morala biti v davčnih evidencah izkazana po tečaju na dan nastanka davčne obveznosti, ki pa je zadnji dan obdobja (3. točka 19. člena ZDDV), ki je npr. 237 SIT/EUR

Ker bi to pomenilo, da moramo VSAKO izdano fakturo v davčnih evidencah preračunavati ponovno, se za tak način dela iz zgoraj navedenih vzrokov nismo odločili. Taka faktura bo v programu na obeh pregledih (tako v saldakontih/glavni knjigi kot tudi v davčnih evidencah) izkazana po tečaju 238 SIT/EUR.

Dodatno k temu je na izdanih računih, nominiranih v tuji valuti, potrebno izraziti (preračunati) obračunani DDV z uporabo tečaja, ki se uporablja za preračun davčne obveznosti. Tudi za izpis bo uporabljen tečaj 238 SIT/EUR.

2. Izvoz – uporaba 19. člena ZDDV  

V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila 3. točke 19. člena ZDDV.

Izvoz je oproščen plačila DDV, zato tu težav z vrednostjo DDV in davčne osnove ni.

3. Dobava blaga  v Skupnost - uporaba 19.a člena ZDDV

V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. To je v veliki večini primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila 4. in 5. točke 19.a člena ZDDV:

 (4) Ne glede na 19. in 20. člen tega zakona nastane obveznost obračuna DDV za dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 31.a člena tega zakona, 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
    (5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan pred potekom roka iz četrtega odstavka tega člena.

Zato vam svetujemo, da blago, ki je bilo dobavljeno v davčnem obdobju, fakturirate v istem davčnem obdobju oziroma najkasneje do 15. dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek..

Dobave blaga v EU so  oproščene plačila DDV, zato tu težav z vrednostjo DDV in davčne osnove ni.  

4. Pridobitev blaga iz Skupnosti - uporaba 19.a člena ZDDV

V saldakonte/glavno knjigo se knjiži praviloma po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dobaviteljevega računa. To je v veliki večini primerov tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila 2. in 3. točke 19.a člena ZDDV:

 (2) Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti obveznost obračuna DDV nastane 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
    (3) Ne glede na drugi odstavek tega člena obveznost obračuna DDV nastane, ko je izdan račun, če je ta račun izdan osebi, ki pridobiva blago, pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena.

Zato vam svetujemo, da od dobaviteljev zahtevate, da faktura spremlja blago - v takem primeru do neskladij v davčni in računovodski evidenci ob privzetih nastavitvah iskanja tečaja za preračun ne prihaja. Če pa zaradi izbranih nastavitev iskanja tečajev tečaj za davčno evidenco ni enak tečaju za vknjižbe obveznosti in stroška/zaloge, pa je potrebno vnesti prejeti dokument dvakrat - glej primer Uporaba drugačnega datuma za Knjigo pridobitev iz Skupnosti.

Datum prejema listine je tudi tukaj obvezen podatek v davčnih knjigah, ni pa to tudi podatek za uvrščanje v davčno obdobje. Za uvrščanje v davčno obdobje uporabljamo datum DDV, ki je torej enak datumu dobaviteljeve fakture (če ne pride do zgoraj omenjene izjeme).

Obračunani davek iz te fakture lahko istočasno uveljavljamo kot vstopni davek (tako kot smo to poznali že doslej pri nabavah od nerezidentov) in ima zato ničelni vpliv na obračun davčne obveznosti (izjema so uporabniki 41. člena ZZDV - glej DDV za uporabnike 41. člena ZDDV).

Za uvoz blaga iz EU bo treba odpreti novo vrsto dokumenta, ker se knjižijo drugače.

Primer:

Uvoz - pridobitve iz držav EU – DDV bomo uveljavljali kot vstopni in istočasno kot obračunani DDV, kot to že delamo pri računih nerezidenov, le da smo zanje lahko odprli ločene vrste identov in vnesli nastavitev v vrste dokumentov. Za nabave blaga iz EU moramo zato za vse vrste identov vnesti ustrezno matriko blagovnih kontov:
2200K 100
160D 20
260K 20
Uvoz iz tretje države – DDV bo plačan, zato je protiknjižba vstopnega DDV konto vnaprej vkalkuliranega DDV, kot je prednastavljeno v vrsti dokumenta prevzema iz tujine
2200K 100
160D 20
290K 20

5. Prejeti računi - uporaba 19. člena ZDDV

Datum dobaviteljevega računa je praviloma tudi datum nastanka davčne obveznosti, upoštevati pa je treba določila 3. točke 19. člena ZDDV:  

(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

Datum prejema listine je tudi tukaj obvezen podatek v davčnih knjigah, ni pa to tudi podatek za uvrščanje v davčno obdobje. Za uvrščanje v davčno obdobje uporabljamo datum DDV, ki je torej enak datumu dobaviteljeve fakture (če ne pride do zgoraj omenjene izjeme).  

Zato vam svetujemo, da od dobaviteljev zahtevate, da faktura spremlja blago oziroma da je faktura za storitev izstavljena v istem obdobju, kot je ta opravljena. Če bo faktura izstavljena kasneje, vam priporočamo, da jo tudi v davčne knjige vnesete kasneje, kot je nastala pravica do odbitka vstopnega davka, torej z datumom fakture. V takem primeru vstopni davek zgolj uveljavljate eno obračunsko obdobje kasneje, kot bi ga smeli, kar je davčno dovoljeno.

6. Uvoz - 118. člen PZDDV (uvoz blaga)

Pravico do odbitka vstopnega DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.
Datum prejema je torej sodilo za uvrščanje v davčno obdobje, datum DDV pa se avtomatsko polni z istim datumom. Program v primeru uvoza in tretjih držav dokumenta ne dovoli zapisati, če se ta dva datuma razlikujeta, in vrne napako (glej Datum prejema mora biti enak datumu DDV!).  

7. Avansi  - 117. člen PZDDV  (predplačilo)

Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek vstopnega DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo.
Datum prejema je torej sodilo za uvrščanje v davčno obdobje, datum DDV pa se avtomatsko polni z istim datumom.