Zaenkrat lahko zabeležimo le polje.

Nastavitve - Kmetijski holdinga polja

GLOBALG.A.P. proizvajalci morajo upoštevati lokalne veljavne meje za mikrobiološke kontaminante v vodi, uporabljeni pri dejavnostih pred žetvijo, in v njihovi odsotnosti uporabiti priporočila WHO kot referenco za proces odločanja o preventivnih in/ali korektivnih ukrepih (glej Prilogo FV1). Usklajenost z veljavnimi mejami se preveri s testi vode, ki se izvajajo v pogostnosti, kot je navedeno v odločitvenem drevesu v Prilogi FV1 (ocena tveganja).

Režim testiranja vode mora odražati naravo in obseg vodnega sistema ter vrsto proizvoda. Kjer se uporabljajo bistveno različni viri vode, jih je treba obravnavati ločeno glede na vzorčenje. Kjer en vir vode oskrbuje več sistemov ali kmetij, je morda mogoče to obravnavati kot enotno izvor za namene vzorčenja.

Vzorce s terena je treba vzeti iz mest, ki so bolj reprezentativna za vir vode, običajno čim bližje mestu uporabe. 

Ko ocena tveganja na podlagi testiranja vode kaže na tveganja kontaminacije proizvoda, je potrebno ukrepanje. 
Možne strategije za zmanjšanje tveganja kontaminacije proizvoda, ki izhaja iz uporabe vode, vključujejo, vendar niso omejene na:
- Zdravljenje vode pred uporabo. 
- Preprečevanje stika vode z obratnim delom pridelka. 
- Zmanjšanje ranljivosti vodne oskrbe. 
- Dajanje dovolj časa med uporabo in žetvijo, da se zagotovi ustrezen upad populacij patogenov.

Proizvajalci, ki izvajajo te strategije, morajo imeti ustrezen in zanesljiv postopek validacije, da dokažejo, da se izogibajo kontaminaciji proizvoda.

Evidence kažejo, da interval med uporabo kompostiranih organskih gnojil in žetvijo ne ogroža varnosti hrane (glej tudi CB 4.4.2).

Ko se uporablja surov gnoj, ga je treba vključiti v tla:
- za drevesne pridelke, pred brstenjem, ali izjemoma ga je mogoče vključiti v krajši interval na podlagi ocene tveganja (CB 4.4.2), vendar nikoli krajši od 60 dni pred žetvijo.; (za drevesne pridelke),
- za vse druge pridelke: vsaj 60 dni pred žetvijo za vse druge pridelke. V primeru listnate zelenjave (tudi imenovane zelišča, zelenice, zelenjavne zelenice, listnate zelenice ali solatne zelenice) je ne moremo uporabiti po sajenju, tudi če je rastni cikel daljši od 60 dni.
Glej FV Prilogo 1

Obstaja dokumentirana ocena higienskega tveganja, ki pokriva fizične, kemične in mikrobiološke kontaminante, razlitje telesnih tekočin (npr. bruhanje, krvavitev) in bolezni, prenosljive na ljudi, prilagojena izdelkom in procesom. Pokriva vse aktivnosti žetve in ravnanja s proizvodi, ki jih izvaja proizvajalec, pa tudi osebje, osebne stvari, opremo, oblačila, embalažni material in skladiščenje izdelkov (tudi kratkoročno skladiščenje na kmetiji). 

Ocena higienskega tveganja mora biti prilagojena dejavnostim kmetije, pridelkom in tehnični ravni podjetja ter jo je treba pregledati vsakič, ko se tveganja spremenijo, in vsaj enkrat letno

Operacija mora imenovati upravnika kmetije ali drugo usposobljeno osebo za odgovorno izvajanje higienskih postopkov s strani vseh delavcev in obiskovalcev. 

Ko ocena tveganja ugotovi, da je treba uporabiti posebno obleko (npr. halje, predpasnike, rokave, rokavice, obutev – glej Prilogo FV 1, 5.4.2), jo je treba očistiti, ko postane umazana do te mere, da postane tveganje kontaminacije, in jo je treba učinkovito vzdrževati in shranjevati.

Vizualni dokazi kažejo, da ne prihaja do kršitev higienskih navodil in postopkov

Postaje za umivanje rok morajo biti na voljo in vzdrževane (milnica, brisače) v čistem in sanitarno ustreznem stanju, da omogočijo delavcem umivanje rok. Osebje si mora umiti roke pred začetkom dela; po vsakem obisku stranišča; po ravnanju s kontaminiranim materialom; po kajenju ali jedi; po odmorih; pred vrnitvijo na delo; in kadarkoli drugje, ko so njihove roke lahko postale vir kontaminacije. 

Voda, uporabljena za umivanje rok, mora ves čas izpolnjevati mikrobiološke standarde za pitno vodo. Če to ni mogoče, se mora uporabiti razkužilo (npr. gel na osnovi alkohola) po umivanju rok z milom in vodo z kakovostjo namakalne vode.

Postaje za umivanje rok morajo biti zagotovljene znotraj ali blizu sanitarnih objektov.

Reusable harvesting containers, harvesting tools (e.g. scissors, knives, pruning shears, etc.) and harvesting equipment (e.g. machinery) are cleaned and maintained. A documented cleaning (and, when indicated by the risk assessment, disinfection) schedule is in place to prevent produce contamination.

Producenti morajo zagotoviti, da se uporabljajo samo čiste in ustrezne embalažne enote, ki so bile predhodno očiščene in vzdrževane. 

Pridelki, ki predstavljajo mikrobiološko nevarnost za varnost hrane, niso žeti ali so zavrženi. 

Zavrženi pridelki in odpadni materiali so shranjeni v jasno določenih in ločenih območjih, zasnovanih za preprečevanje kontaminacije izdelkov. Ta območja se redno čistijo in/ali razkužujejo v skladu s čistilnim načrtom. Sprejemljive so le dnevne akumulacije zavrnjenih pridelkov in odpadnih materialov.