 |
Gumb podvoji označen kredit. Na novo mu moramo določiti le Številko. |
 |
V primeru, da imamo potrjen preklopnik pri zapisu "Se ne upošteva omejitev v skladu z ZIZ in ZDavP-2" se pri tipih kot so Kredit, Davčna izvršba, Ostale izvršbe in Preživnina ne bo upoštevala kontrola in bo odtegnilo celoten obrok, če bo to mogoče, glede na višino plače.
V primeru, da preklonik ni potrjen, se kontrola avtomastko vrši in upošteva zakon pri izračunu odtegljaja. Tako lahko nastane, da se delavcu ne odtegne v celoti obrok kredita, kot je določen.
 |
V primeru, ko se kredit obračuna na večih vrstah dokumentov, za katere so izplačila znotraj istega meseca (npr. izplačilo regresa in redni obračun plače) se omejitev upošteva glede na datum obračuna in višino izplačila. |
|
Akt.(aktivno) |
Obkljukamo, če se kredit že/še odplačuje. Na osnovi tega polja in določila v parametrih programa se tudi prikazujejo le določeni krediti (vsi ali le aktivni). |
 |
Čarovnik za Spremembo aktivnih odplačanih kreditov v neaktivne se nam bo prikazal v Ukazni vrstici personalne mape samo kadar imamo odprt panel Krediti. |
Odp. (odplačan) |
Obkljukamo, če je kredit že odplačan. Na osnovi tega polja in določila v parametrih programa se tudi prikazujejo le določeni krediti (vsi ali le aktivni). |
Prioriteta |
Določimo prioriteto izplačevanja kredita. Program najprej upošteva prioriteto glede na Tip kredita ter nato na prioriteto katero imamo določeno v tem polju. |
Kreditodajalec |
Vnesemo naziv podjetja, kateremu odvajamo delež plače izbranega delavca (iz šifranta subjektov ) |
Tečaj
|
Izberemo tečaj kreditodajalca na podlagi katerega se preračuna kredit v tuji valuti v obračunu plače. Po defoltu program vedno izbere Srednji tečaj katerega lahko spremenimo. Na izbiro imamo naslednje možnosti:
- Nakupni,
- Srednji,
- Prodajni
katere program upošteva iz šifranta subjektov iz panela Banka.

|
Številka |
Številka kredita/odbitka iz evidence kreditodajalca. |
Obdobje od |
Začetno obdobje odplačevanja kredita (torej leto in mesec obračuna plače, ko delavec začne odplačevati kredit) |
Število obrokov |
Število obrokov, ki jih mora delavec odplačati. V kolikor vnesemo število obrokov, ki je večje od 999 programa javi napako:
Število vnešenih obrokov presega maksimalno število 999 obrokov!
|
Obdobje do |
Končno obdobje odplačevanja kredita (se izračuna iz podatka o začetnem obdobju in podatka o številu obrokov, ali pa ga vnesemo direktno) |
Vrednost obroka |
Vrednost obroka za odplačilo |
Valuta |
V primeru, da uporabimo to polje in vnesemo šifro valute nam bo pri obračunu plače izračunal višino obroka iz polja Vrednost obroka pomnožena z tečajem valute, ki je vnešena v tem polju. Tečaj se bo jemal iz Subjekta, ki je Kreditodajalec, datum bo pa enak datumu obračuna, če pa ni tečaja na ta datuma pa prvi datum, ki je vnešen pred datumom obračuna. Prav tako bosta vrednost ne odplačanih obrokov in kredit zapisana v enaki valuti kot obrok. |
Vrednost |
Celotna vrednost kredita za odplačilo |
 |
V kolikor se vrednost kredita ter vrednost obroka in število obrokov ne ujemajo, nam program to sporoči:
Izračunana vrednost kredita glede na število plačanih obrokov (XX) kredita je XXX. Trenutna vrednost pa je XXX
Preverimo tudi ali je število obrokov kredita v tabeli Plačani obroki enak vrednosti obroka kredita!
|
Neobrač. obrokov |
Izpiše se nam število še neodplačanih oz. neobračunanih obrokov. Podatek se polni avtomatsko po obračunu plače pri čemer program zmanjša število neobračunanih obrokov. Podatka tu ne moremo ročno vnašati (samo za branje). |
Neobrač. vrednost |
Izpiše se nam vrednost še ne odplačanih obrokov. Podatek se polni avtomatsko po obračunu plače pri čemer program zmanjša vrednost neobračunanih obrokov. Podatka tu ne moremo ročno vnašati (samo za branje). |
Obrač. obrokov |
Izpiše se zgodovina števila že odplačanih obrokov. Podatek se polni avtomatsko po obračunu plače pri čemer program poveča število obračunanih obrokov. Podatka tu ne moremo ročno vnašati (samo za branje)

Obračun |
Izpiše številko obračuna v katerem je bil kredit obračunan. |
Datum izpl. |
Izpiše datum izplačila iz priprave obračuna. |
Vrednost |
Vrednost kredita v domači valuti. |
Valuta |
Domača valuta katero imamo izbrano v Administratorski konzoli l...l |
Val. vrednost |
Vrednost kredita v tuji valuti. Ta stolpec se prikaže samo v primeru v kolikor je v Administratorski konzoli l...l Podjetje l Osnovni podatki l Naša valuta različna od valute kredita. |
Valuta tuja |
Tuja valuta. Vrednost kredita v tuji valuti. Ta stolpec se prikaže samo v primeru v kolikor je v Administratorski konzoli l...l Podjetje l Osnovni podatki l Naša valuta različna od valute kredita. |
|
Obrač. vrednost |
Izpiše se nam zgodovina vrednosti že odplačanih obrokov. Podatek se polni avtomatsko po obračunu plače pri čemer program poveča vrednost obračunanih obrokov. Podatka tu ne moremo ročno vnašati (samo za branje).

Obračun |
Izpiše številko obračuna v katerem je bil kredit obračunan. |
Datum izpl. |
Izpiše datum izplačila iz priprave obračuna. |
Vrednost |
Vrednost kredita v domači valuti. |
Valuta |
Domača valuta katero imamo izbrano v Administratorski konzoli l...l |
Val. vrednost |
Vrednost kredita v tuji valuti. Ta stolpec se prikaže samo v primeru v kolikor je v Administratorski konzoli l...l Podjetje l Osnovni podatki l Naša valuta različna od valute kredita. |
Valuta tuja |
Tuja valuta. Vrednost kredita v tuji valuti. Ta stolpec se prikaže samo v primeru v kolikor je v Administratorski konzoli l...l Podjetje l Osnovni podatki l Naša valuta različna od valute |
|
Plačani obroki |
Polje plačanih obrokov se polni avtomatsko po obračunu plače in dovoljuje tudi ročen popravek plačanega obroka in sicer na višjo vrednost od obstoječe. Plačane obroke vpisujemo v okno Plačani obroki, pri čemer javi obvestilo v kolikor vrednost plačanega obroka ni enaka obroku vpisanega kredita:
Izračunana vrednost kredita glede na število plačanih obrokov (XX) kredita je XXX. Trenutna vrednost pa je XXX

 |
Glej primer: Že plačani obroki kredita |
 |
V tabeli Plačani obroki mora biti Vrednost kredita enaka številu obrokov kredita! Vrednost in kredit se ne smeta razlikovati. |
|
Vred. plač. obr. |
Polje vrednost plačanih obrokov se polni avtomatsko po obračunu plače in dovoljuje tudi ročen popravek vrednosti plačanih obrokov in sicer na višjo vrednost od obstoječe. Plačane vrednosti obrokov vpisujemo v okno Plačani obroki. |
Vrsta izplačila

|
Polje se prikaže samo v licenci in je namenjeno vnosu vrste izplačila (4 mestna oznaka npr. K020) katero se uporablja v javni upravi za razne odtegljaje kot so npr. administrativne prepovedi (K020), sodne prepovedi (K030),... |
Periodika |
Vpišemo periodilko izplačevanja kreditov. V kolikor je polje prazno se izplačila vršijo mesečno.
Primer: če je v polju Periodika vpisano 3 se bo izplačilo kredita vršilo na vsake tri mesece.
|
Tip |
tip kredita, vrednosti vnašamo v parametrih programa. V primeru, da je to polje prazno ali vnešen tip nima vrste kredita v parametrih programa, program ne bo vršil kontrole glede višine odtegljajev. |
Rač. |
zaporedna številka računa kreditodajalca iz panela Domači računi šifranta subjektov. Privzeto program ponudi prvi vnešeni domači račun. |
Model |
izberemo model iz Šifranta modelov, glede na vnešen sklic. V kolikor je polje Model prazno, polje Sklic pa vnešeno, program pri kreiranju virmanom ali MP SEPA avtomatsko doda sklic 00. |
Sklic
|
Vnesemo sklic, če je zahtevan na plačilnem nalogu za nakazilo obroka.
Sklic na virmanu kredit je sestavljena iz:
- Referenca (SI)+Model(00)+Sklic(npr. 1234567890).
V kolikor pustimo polje Sklic prazno nam program na plačilnih nalogih polnil sklic v skladu z nastavitvami katere smo določili v Administratorski konzoli l ... l Krediti v oknu Polnjenje sklica v kolikor je ta prazen.
|
Enota banke |
Vnesemo enoto banke, ki se uporablja pri izvozu na Zbirni center. Polje je tri mestno. |
Šifra |
šifra virmana.
Če šifre virmana ne vnesemo, se uporabi šifra virmana iz privzete vrste dokumenta za likvidaturo, ki smo ga izbrali v parametrih .
Virman za plačilo odbitkov (samoprispevkov, članarin, administrativnih prepovedi ipd) mora imeti enako šifro izdatka (šifra 2) kot zaslužek, od katerega je bil odbit. Zato se iz šifranta virmanov za kredite uporabi le šifra 3 in naziv izplačila.
Primer:
-
delavcu smo obračunali 500 EUR neto plače s šifro izdatka 43 (nadomestila za boleznine). Tudi virman za odplačilo kredita bo imel šifro izdatka 43.
-
delavcu smo obračunali 380 EUR neto plače s šifro izdatka 43 (nadomestila za boleznine) in 150 EUR neto plače s šifro izdatka 40 (plača za redno delo). Šifre izdatkov pa v takem primeru program dodeljuje na dva načina:
- odplačilo kredita v vrednosti 150 EUR bo imelo šifro izdatka 40, ker bo program poiskal najnižjo šifro izdatka, od katerega se kredit da odplačati v celoti.
- odplačilo kredit v vrednosti 200 EUR bo imelo šifro izdatka 43, ker bo program poiskal najvišji znesek po šifri virmana, od katerega se kredit da odšteti v celoti.
Če se ne na en ne na drug način ne da odplačati odbitka v enem znesku, bo program znesek razdelil na obe šifri izdatka in zato izdelal dva virmana za odplačilo. Tu predstavljeni izračuni so vidni tudi v rekapitulaciji po šifrah virmanov .
Podobno velja, če je šifra virmana navedena v šifrantu vrst zaslužkov za zaslužke iz faze H .
|
Namen nakazila |
Izberemo namen nakazila, ki se uporablja pri izvozu na Zbirni center. Z dvoklikom odpremo Šifrant namenov v katerega vpisujemo šifro ter opis namena iz Šifranta ZC Bankarta. Šifrant se nahaja v Nastavitve/ Računovodstvo/ Zbirni center. Šifranti ZC Bankarta so dosegljivi na naslednji povezavi: http://www.bankart.si/file/1129/Sifranti-zc-bankarta.doc |
Vrsta posla |
Vnesemo enoto banke, ki se uporablja pri izvozu na Zbirni center. V primeru, da je polje prazno se tak kredit ne izvozi v datoteko zbirnega centra. To polje ima na voljo naslednje možnosti:
- 13 - hranilne vloge občanov
- 14 - potrošniška posojila občanov
- 16 - stanovanjska posojila za občane
- 31 - krediti republiškega stanovanjskega sklada
- 32 - EKO krediti
- 52 - nacionalna varčevalna stanovanjska shema - NSVS
- 53 - retno varčevanje
- 54 - varčevanja
- 88 - krediti občanov.
|
Olajšava |
izberemo tip olajšave za to odplačilo, ki je lahko:
- N – Ni olajšava (uporabljamo npr. za administrativne prepovedi delavcev)
- S – Samoprispevek (uporabljamo za samoprispevke – tak odbitek se izkazuje v ustrezni rubriki poročila o dohodku )
- O – Ostale olajšave (uporabljamo za ostale odtegljaje, ki spadajo med davčne olajšave, npr. članarine sindikatom, dodatno zavarovanje). V poročilu o dohodku se ta vrsta odbitkov izpiše kot komentar, v vednost delavcu.
|
Formula |
Vnesemo lahko formulo za izračun odtegljaja, če je le-ta variabilen. Obrok je zmnožek vrednosti formule in obroka, kot je prikazano v primeru.
Formulo lahko vpisujemo na dva načina in sicer preko:
- okna za vpis formule katerega odpremo s klikom na
kjer pomeni da shranimo nov vnos oz. , da zavrnemo vnos,
- preko sestavljalca formul za izračun plač do katerega dostopamo preko gumba
 |
V formulah za kredit se ne moremo sklicevati na vrste zaslužkov iz obračuna plače npr. #VZRDČ-Neto#! |
|
Obračunano v VD |
Iz izbirne tabele določimo v katerih obračunih želimo, da se krediti obračunajo.
 |
Da se bodo krediti obračunali na izbrani vrsti dokumenta je potrebno imeti tudi na vrsti dokumenta za obračun plače označeno fazo K za obračun kreditov. |
|
Opomba |
Vpišemo opombo npr. vzrok nastanka odtegljaja,... |