Terminiranje proizvodnje

Terminiranje proizvodnje

Terminiranje je ena najbolj zahtevnih operacij v celotnem programskem paketu proizvodnje. Zato je potrebno dobro poznavanje problematike, kakor tudi rešitev, ki vam jih ponuja program.

Poglejmo najprej časovni potek tipične operacije na resursu:

Celoten trak nam predstavlja pretočni čas, torej čas med začetkom prve in druge operacije. V praksi se najteže rešujejo problemi, ko si operacije ne sledijo lepo po vrsti. Imamo primere, ko je mogoče več operacij delati istočasno, delno prekrito ali pa zaporedno.

Poglejmo si, kakšne variante zamikanja imamo:

Na ta način smo zajeli skoraj vse možnosti izračuna pretočnega časa. Naloga vaše planske službe pa je, katero možnost boste uporabljali. Predlagamo pa kombinacijo vseh. Tako lahko v proizvodnji, kjer si posamezne operacije sledijo zelo hitro druga drugi, uporabimo način I, nekatere operacije je mogoče opraviti šele potem, ko so na prejšnji operaciji končani vsi kosi (npr. Termična obdelava celotne serije), takrat uporabimo tip Z. Najzahtevnejši je način O - po optimalni količini.

Poglejmo si načine vseh možnosti nekoliko podrobneje:

Začne se istočasno kot prejšnja

V tem načinu ni potrebnih nobenih posebnih vnosov, saj enostavno ignorira vse podatke. Torej ne upoštevamo pripravljalnih in tehnoloških časov, kakor tudi ne vmesnih časov. Diagram zamikov je naslednji:

Začne se po zaključeni celotni prejšnji operaciji

Diagram za namišljene podatke izgleda takole:

Začne se po končani optimalni količini na prejšnji operaciji

To je ena od najzanimivejših variant. Je pa tudi zelo zahtevna za preverjanje. Za lažjo razlago si pomagajmo s konkretnim primerom. Za osnovo vzamemo manjški podsklop OBROČ ZOBATI, ki mora biti končan 20.1.1996. Za poenostavitev so kapacitete za vse operacije 8 ur dnevno. Vmesnih časov ni, kakor tudi ne pripravljalnih časov. Izdelujemo 10000 kosov izbranega podsklopa, optimalna količina pa je 1000 kosov.

Trak posamezne operacije je enak kot v prejšnjem primeru. Ker se termini izračunavajo nazaj iz gotovega izdelka do osnovnih polizdelkov oz. Podsklopov, morajo biti tudi operacije planirane nazaj od zadnje proti prvi. Za ponazoritev primera bo dovolj, da uporabimo tri zadnje operacije: 

Skupni čas je izračunan Tpz + (Tn * 10NO * 10000)
Optimalni čas pa Tpz + (Tn * 10NO * 1000)

Torej je diagram naslednji:

Ob tem je potrebno povedati, da je prekrivanje v bistvu navidezno, saj gre v resnici za razbijanje enega naloga s količino 10000 kosov, na deset pod-nalogov s po 1000 kosov.