Uporaba preostale vrednosti

Uporaba preostale vrednosti

Če v register osnovnih sredstev vnesemo preostalo vrednost, se vsakokratna osnova za amortizacijo izračuna tako, da se nabavna vrednost zmanjša za vnešeno preostalo vrednost. Osnovno sredstvo se amortizira, dokler nabrani popravek vrednosti iz naslova amortizacije ni enak razliki med nabavno vrednostjo in preostalo vrednostjo.

V duhu SRS 1.19 se preostala vrednost praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva; če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva.

Primer 1 (povzeto iz Praktičnega vodiča iz računovodstva, april 2006, založba Verlag Dashofer d.o.o.):

Z amortiziranjem začnemo prvi dan naslednjega meseca potem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Pred začetkom amortiziranja določimo:

• nabavno vrednost sredstva,
• preostalo vrednost,
• amortizirljivi znesek (= nabavna vrednost - preostala vrednost),
• najkrajšo dobo koristnosti sredstva ter
• amortizacijsko stopnjo.

Podjetje je nabavilo proizvajalni stroj , katerega nakupna cena z DDV znaša 488.000,00, vrednost dostave in montaže z DDV je 61.000,00, DDV, ki se povrne, pa je znašal 20%. Stroj bo razpoložljiv za uporabo 01.01.2015. Tehnolog je v podjetju ocenil, da bi lahko proizvajalni stroj zaradi kvalitetnih materialov fizično funkcioniral v proizvodnji 12 let, zaradi hitrega tehnološkega napredka pa bi ga bilo smiselno zamenjati po poteku 5 let. Po petih letih bi lahko stroj prodali za 150.000,00. Ker predpostavljajo, da bo proizvajalni stroj prenašal svojo vrednost na proizvode enakomerno znotraj svoje dobe koristnosti, bodo uporabili enakomerno časovno amortiziranje.

Na podlagi podatkov so:

   nakupna cena brez DDV      400.000    (488.000/1,2=400.000)

+ odvisni stroški brez DDV       

(stroški dostave in montaže)     50.000     (61.000/1,2=50.000)

----------------------------------------------------------------------------------------

= nabavna vrednost                 450.000

   nabavna vrednost                 450.000

- preostala vrednost                150.000

-----------------------------------------------------

= amortizirljivi znesek               300.000

Kot dobo koristnosti izberemo najkrajšo ocenjeno dobo koristnosti, ki znaša v našem primeru 5 let. Z amortiziranjem začnemo prvi dan naslednjega meseca, ko je stroj razpoložljiv za uporabo, t.j. 1.1.2015. Letni strošek amortizacije izračunamo po obrazcu:

letni strošek amortizacije = amortizacijska osnova * amortizacijska stopnja

Ker smo izbrali enakomerno časovno amortiziranje, je letna amortizacijska stopnja enaka 100% / doba koristnosti, tj. 100% / 5 let = 20 %. amortizacijska osnova pri enakomernem časovnem amortiziranju pa je enaka amortizirljivemu znesku, tj. 300.000.

Letni strošek amortizacije tako znaša 60.000 (=300.000 * 20%, mesečni strošek amortizacije pa je 5.000 (=letni strošek amortizacije / 12 mesecev = 60.000 / 12).

Amortizacijski načrt po metodi enakomernega časovnega amortiziranja:

Če preostale vrednosti ne bi vnesli, bi bila osnova za amortizacijo nabavna vrednost (100.000 EUR), ob izbrani 20 % amortizacijski stopnji pa bi bila letna amortizacija 20.000 EUR.