PANTHEON™ manual

 Categories
 PANTHEON Help - Welcome
[Collapse]PANTHEON
 [Expand]Guides for PANTHEON
 [Collapse]User Manuals for PANTHEON
  [Collapse]User Manual for PANTHEON
   [Collapse]Getting Started
     Dictionary of terms
     First steps with PANTHEON
    [Expand]Using PANTHEON at Tecta, a fictional company
    [Expand]Instructions for Ensuring Compliance of PANTHEON with SAS
    [Expand]PANTHEON Installation
    [Expand]PANTHEON System
    [Expand]PANTHEON Basics
    [Expand]PANTHEON Help
    [Expand]Materials and Goods Movements
    [Expand]Assigning Identifiers
    [Expand]Frequently asked questions about Pantheon (F.A.Q.)
    [Expand]Archive
   [Expand]User Manual for eBusiness
   [Expand]Settings
   [Expand]Orders
   [Expand]Goods
   [Expand]Manufacturing
   [Expand]Service
   [Expand]Help
   [Expand]Personnel
   [Expand]Financials
   [Expand]Analytics
  [Expand]User Manual for PANTHEON Retail
  [Expand]User manual for PANTHEON Vet
  [Expand]User Manual for PANTHEON Farming
[Expand]PANTHEON Web
[Expand]PANTHEON Granules
[Expand]User Site

Load Time: 703.1436 ms
print   |
Label

Dictionary of terms (214529)

Dictionary of terms

Build Interna številka verzije programske opreme. Vsakič, ko naredimo določeno število popravkov ali sprememb in le te damo v distribucijo preko NoveVerzije se poveča številka builda. Znotraj ene verzije programske opreme je lahko precejšnje število buildov.
C/S Client/Server oz. odjemalec/strežnik. Vrsta podatkovne baze in aplikacije, kjer je podatkovna baza na zato namenjenem računalniku, ki procesira vse zahteve (npr. dodaj nov artikel ipd.). Nasprotje od C/S različic so flat podatkovne baze, kjer celotno delo z bazo opravlja računalnik, na kateremu teče aplikacija. Flat podatkovne baze so Clipper, DBase, Access, Paradox. C/S podatkovne baze so MS SQL Server, Interbase idr. Flat podatkovne baze so nezanesljive in počasne, saj v primeru nenadnega izpada računalnika, na katerem teče aplikacija, navadno pride do poškodovanja baze.
Kosovnica Načrt, kako iz enostavnih identov dobimo sestavljen ident. Kosovnica pa se ne uporablja le pri proizvodnji, ampak z njo lahko določimo tudi sestavljeno storitev ali sestavljeno blago. Uporabimo jo lahko pri poljubnem identu, ki je označen kot lastni proizvod.
Modul Del programske opreme, ki rešuje določeno opravilo.
Identi Vse materialne in nematerialne stvari, ki nastopajo v poslovnem procesu. Med idente štejemo tako trgovsko blago, izdelke, storitve, materiale, polizdelke, embalažo in ostale artikle, ki jih napišemo ali dobimo napisane na računih in drugih dokumentih.
Obračun Pregled podatkovne baze po določenih kriterijih. Obračun je pravzaprav izpis skupine zapisov, ki podlegajo vnešenim kriterijem (na primer obračun izdanih računov v datumskem obdobju).
Oblika dokumenta Predloga, na podlagi katere programski paket izpiše zapis na zaslon in tiskalnik. Obliko dokumenta si najlažje predstavljamo, če si zamislimo formular, v katerega program vpisuje podatke
Oddelek Organizacijska enota znotraj podjetja. Najpomembnejša vrsta so skladišča, ki so v bistvu oddelki, katerim omogočimo vodenje zaloge. Oddelek pa lahko uporabljamo tudi za drugo razločevanje, na primer za označevanje zaključkov.
Podatkovna baza Zbir podatkov, ki jih uporabljamo. Podatkovno bazo si najlažje predstavljamo kot fascikel, v katerega so vloženi listi s podatki.
Posel Zbirka vhodnih in izhodnih računov ter neposrednih stroškov, ki tvorijo zaključeno celoto.
Poslovni dogodek Vsaka akcija, ki nastopa v programu. Med poslovne dogodke štejemo prevzem in izdajo računa, sprejem naročila, prevzem artikla v servis, prenos med skladišči, knjiženje temeljnice v saldakontih in podobno
Pozicija Osnovni del zapisa. Po gornji analogiji si lahko pozicijo predstavljamo kot eno vrstico na listu z računom.
Promet Poslovni dogodek, ki spremeni stanje skladišča. Med promete štejemo prejete in izdane račune, reverze, spremljanje komisije, prenose med skladišči in podobno.
Subjekt Vsi poslovni partnerji in druge osebe ki nastopajo v programu. Mednje štejemo kupce, dobavitelje, prevoznike ipd.
Šifrant Podatkovna baza z vpisanimi podatki, ki jih stalno uporabljamo. Tako poznamo na primer šifrante poštnih številk, valut, kupcev ipd. Značilno za šifrante je, da jih uporabljamo povsod tam, kjer želimo nek podatek vpisati enkrat in ga večkrat uporabljati.
Tabela Del podatkovne baze, kamor so zapisani podatki enakega tipa (npr. šifrant identov, temeljnice ipd.).
Upgrade Nadgradnja ali nova verzija določene programske opreme.
Zapis (record) Vnos v podatkovno bazo. Če si predstavljamo podatkovno bazo kot fascikel, si lahko zapis zamišljamo kot list s podatki.

 



Rate this topic
Was this topic usefull?
Comments
Comment will also bo visible in forum!