 | Loading… |
|
|
Pozicije na predlogi knjiženja
   
Na obrazcu Predloge za avtomatsko knjiženje lahko vnesemo formule za izračun pozicij predlog knjiženja in (po potrebi) definiramo konte, na katere bo knjižen izračunani znesek.
Razdelek najdemo prek menija Nastavitve | Računovodstvo | Predloge za avtomatsko knjiženje.
V nadaljevanju si preberite opis polj:

Poz.
|
Prikazuje zaporedno številko pozicije iz formule in nastavitev kontov. Generirana je avtomatično in po potrebi jo lahko spremenimo. Številke so številčene po deseticah in tako da je morebitno poznejše vnašanje pozicij lažje.
|
Vrsta
|
Izberemo način oz. vrsto zbiranja podatkov iz formul in knjiženih zneskov po izbranih kontih.
Izberemo lahko med naslednjimi vrstami zbiranja podatkov in knjiženja:
- S-Sumarno – Zbere in knjiži podatke na kontih iz formul oz. jih distributira po oddelkih in stroškovnih centrih iz distributivnega ključa (če je izbran). To je najpogosteje uporabljena vrsta zbiranja podatkov. Glejte Priprava za zapiranje razredov 4 in 7.
- P-Po partnerjih – Zbira in knjiži podatke glede na subjekt iz pozicij knjižbe.
- O-Po oddelkih – Zbira in knjiži podatke glede na oddelke nastavljene v pozicij knjižbe. Glejte Zapiranje razredov 4 in 7 po oddelkih.
- A-Po part. in odd. – Zbira in knjiži podatke glede na subjekte in oddelke. Združuje vrsti P in O.
- N-Po odd. in str.nos. – Zbira in knjiži podatke po oddelkih in stroškovnih nosilcih iz pozicij knjižbe. Glejte Zapiranje razredov 4 in 7 po oddelkih in stroškovnih nosilcih.
- V-Po partnerjih in veznih dok. – Zbira in knjiži podatke po subjektih in povezanih dokumentih.
- Z - Po partnerjih, vez. dok., odd. in str. nos. – Zbira in knjiži podatke po subjektih in povezanih dokumentih, oddelkih in stroškovnih nosilcih.
- C - Po subjektih in stroškovnih nosilcih – Zbira in knjiži podatke po subjektih in stroškovnih nosilcih.
- T - Po vrsti dokumenta – Zbira in knjiži podatke po vrsti dokumenta.
|
Naziv
|
Vnesemo poljubni naziv pozicije knjižbe oz. poljuben opis funkcij, ki se odvijajo v poziciji.
|
Formula
|
Vnesemo formulo, ki predstavlja:
1. Katere vrste operacijo želite izvesti s pomočjo posebnega izraza, oz. konta.
Na voljo so naslednji operatorji:
- R - Revalorizacija – To operacijo uporabimo, ko želimo revalorizirati transakcije na pozneje omenjenem kontu po revalorizacijskih skupinah. Uporabljamo jo za revaloriziranje kapitala in dolgoročne določbe. Več so preberite v poglavju Obračun revalorizacije kapitala.
- S - Suma – Z uporabo te operacije povzamemo specificirani izraz oz. konto, torej povzamemo promet na ta konto. Več, npr. formule uporabljene v knjižbi DDV, si preberite v poglavju Nastavitev kontov za prenos.
- A - Znesek pozicije – To operacijo uporabimo, ko poskušamo na poziciji uporabiti rezultat oz. vrednost, izračunano na prejšnjih pozicijah. Več informacij, npr. formule za knjiženje DDV, si preberite v poglavju Nastavitev kontov za prenos.
- O - Obresti – S to operacijo lahko izračunamo obresti transakcij na izbranem kontu po tabeli obrestnih mer. Ko jo uporabimo v formuli moramo OBVEZNO izbrati tabelo obrestnih mer v glavi. Podrobnejši opis (poročilo revalorizacije kapitala, vključno s tabelo obrestnih mer) si preberite v poglavju Izračun s tabelo obrestnih mer.
2. S katerimi konti oz. skupinami kontov se nastavitev uporablja.
Tukaj so taki izrazi uporabljeni v bilancah, torej se lahko neposredno sklicujemo na konte v glavni knjigi:
- D – debetne transakcije v danem obdobju
- K – kreditne transakcije v danem obdobju
- S – absolutna vrednost salda konta v danem obdobju = |D - K|
- P – Kredit – Debet (kreditni saldo v danem obdobju) = K - D
- O – Debet – Kredit (debetni saldo v danem obdobju) = D - K
Vnesemo izraze, zamaknjene z znakom # (lojtra). Lahko se sklicujemo na posamezno šifro konta oz. klase, skupine, poljubni nivo analitike itd. Uporabimo znake s posebnim pomenom.
V nadaljevanju lahko preberete primere pravilno definiranih izrazov:
- #SD28%# – saldo debetnih transakcij na kontih skupine 28
- #SO4%# – znesek debetnega salda na kontih skupine 4
- #RP90%# – revalorizacija kreditnega salda na kontih skupine 90
- #A10# - #A20# – znesek s pozicije 10 v predlogi knjiženja minus znesek s pozicije 20 v isti predlogi
 |
NAMIG
Ker je lahko izraz v formuli precej dolg, si lahko celotno formulo ogledamo v razdelku na dnu.
|
|
Test formule
|
S klikom na gumb testiramo vneseno formulo (preizkusi pravilnost formule, oz. če vsebuje vse lastnosti, ki jih potrebuje za uspešen izračun).
|
Podatki knjižbe
Vnos ni obvezen. Če pustimo ta polja prazna, je prikazan izračun glede na vneseno formulo. Seveda knjižbe ne moremo izvesti. Formule lahko pripravljamo tako, da definiramo knjiženje na debetno stran na eni poziciji in knjiženje na kreditno stran na drugi.
Konto DB
Up. formulo
|
Izberemo debetni konto, s katerega knjižimo izračunani znesek. To opcijo uporabimo, ko je skupni prejeti znesek knjižen na debet enega samega konta. Izbira konta v tem polju izloči opcijo Uporabi formulo.
Preklopnik Uporabi formulo označimo, ko želimo znesek knjižiti na debet vseh kontov, specificiranih v formuli. Za knjiženje na debet je uporabljenih več kontov. Ko označimo ta preklopnik, izločimo opcijo izbire posameznih kontov.
Če poskušamo določiti tako konto kot tudi uporabiti formulo s trenutne pozicije, program vrne napako (glejte Napaka v nastavitvi kontov (DEBET)!).
|
Konto KR
Up. formulo
|
Izberemo kreditni konto, s katerega knjižimo izračunani znesek. To opcijo uporabimo, ko je celotni prejeti znesek knjižen na kredit enega samega konta. Izbira konta v tem polju izloči opcijo Uporabi formulo.
Preklopnik Uporabi formulo označimo, ko želimo znesek knjižiti na kredit vseh kontov, navedenih v formuli. Za knjiženje na kredit se uporabi več kontov. Če preklopnik označimo, izločimo opcijo izbire posameznih kontov.
Če poskušamo tako določiti konto kot tudi uporabiti formulo s trenutne pozicije, program vrne napako (glejte Napaka v nastavitvi kontov (KREDIT)!).
|
Delilni ključ
|
Če želimo izvesti knjižbo in razdeliti pozicije po oddelkih z uporabo delilnega ključa, izberemo ustrezni ključ iz šifranta delilnih ključev. Z njimi lahko izračunamo deleže za posamezne oddelke.
|
Vrsta razmejitve
|
Izberemo število decimalnih mest za zaokroževanje.
|
Frekvenca
|
Frekvenca razmejitev. Npr. mesec pomeni en znesek na mesec ...
|
Zapadlost razmejitve
|
Določimo ročnost razmejitev. Vrednost 1 pomeni en znesek na frekvenco (mesec).
|
Št. razmejitev
|
Vnesemo skupno število razmejitev (obrokov).
|
Zamik 1.razmejitve
|
Določimo zamik prve razmejitve (obroka). Npr. 3 pomeni zamik 3 mesecev od dneva knjiženja temeljnice. Vrednost -1 pomeni zamik prvega obroka v naslednjem koledarskem letu.
|
Dod. št. razmejit.
|
Označen preklopnik pomeni, da pozicija dobi pripono vrednosti, ki predstavlja serijsko številko razmejitev. Številke razmejitev so zapisani v polju Vezni dokument.
|
 | Loading… |
 | Loading… |
|
|
|