Podobno kot pri poslovanju na domačem trgu prevzemamo blago, ki do prodaje ostane v lasti komisionarja (glej Prevzem blaga na komisijo - tip K) lahko tudi v carinsko skladišče prevzamemo blago, ki je last tujega subjekta - dobavitelja blaga.

Za blago, ki ga prevzemamo na komisijo, oblikujemo seveda nove šifre identov. Za knjigovodsko vrsto identa moramo v takem primeru obvezno izbrati ident tipa K-komisijsko (npr. preddefinirana vrsta 101).

1. Prevzem konsignacijskega blaga v carinsko skladišče

Za prevzem konsignacijskega blaga v carinsko skladišče odpremo novo vrsto dokumenta, da so vsi prevzemi blaga, ki ostaja v tuji lasti, ločeni od lastnega blaga. Uporabili bomo  preddefinirano vrsta dokumenta 9K0.

Z avtomatskim knjiženjem carine bomo knjižili na izvenbilančne konte komisijskega blaga.

2. Izdaja konsignacijskega blaga iz carinskega skladišča

Komisijsko blago običajno izdajamo skupaj z blagom, ki je naša last. Zato lahko izdajo konsignacijskega blaga spremljamo v isti vrsti dokumenta kot dnevne izdaje in izdaje za tranzit. Vrednost komisijskega blaga bomo ugotavljali naknadno, z obračunom konsignacije (glej točko 5). Uporabimo lahko preddefinirane vrste dokumentov 910 in 930.

Z avtomatskim knjiženjem carine bomo knjižili na izvenbilančne konte komisijskega blaga.

3. Prevzem konsignacijskega blaga na zalogo

Če blago prodajamo končnim kupcem, moramo pred prodajo blaga ugotoviti njegovo nabavno vrednost (za materialno knjigovodstvo) ter davčno osnovo in vrednost DDV (za davčne evidence).

V ta namen iz carinske izdaje izdelamo prevzem v blagovni modul (glej Prevzem blaga iz carinskega skladišča).

Za idente, ki so bili prevzeti v komisijo, se ob prevzemu na veleprodajno skladišče knjiži le vrednost obračunanega DDV. Za razliko od prevzema komisije od domačega dobavitelja za protikonto ne izberemo obveznosti do komisionarja, temveč konto vnaprej vračunanega DDV (kot pri uvozu blaga - za podrobnosti glej Nabava blaga iz uvoza).

Ta dokument nastopa v davčni evidenci.

4. Prodaja konsignacijskega blaga

Blago prodamo končnemu kupcu doma ali v tujini. Ob avtomatskem knjiženju izdane fakture nastane knjižba, kjer je del vrednost prihodka knjižen na konto kratkoročnih (začasno s strani principala še nezaračunanih) obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje. Vrednost na kontu (začasno s strani principala še nezaračunanih) prihodkov je enaka nabavni vrednosti blaga po obračunu iz prevzema na carinsko skladišče (glej točko 3).

5. Obračun konsignacije - komisijska prijava

Periodično (npr. tedensko, dekadno, mesečno) konsignacijskega partnerja obvestimo o realizirani prodaji blaga, predanega iz konsignacije.

S pomočjo funkcije za obračun konsignacije bomo zbrali ustrezne izdaje po datumu in številkah vrst dokumentov.

V izbrani vrsti dokumenta program kreira fakturo zbirne izdaje. V ta namen je preddefinirana vrsta dokumenta zbirne izdaje KO0, ki je označena kot evidenčna - te fakture torej ne moremo avtomatsko knjižiti in ne nastopa v davčnih evidencah. Uporabimo jo le zato, da podatke iz nje izpišemo v obliki obvestila konsignacijskem partnerju o količinah in vrednostih prodanega blaga.

6. Faktura dobavitelja

Na osnovi našega obvestila o prodaji nam partner pošlje fakturo za plačilo prodanega blaga. Vnesemo jo kot fakturo tipa zbirno, ki ne vpliva na zalogo, povečuje pa obveznosti do lastnika blaga. Za izdelavo zbirne fakture lahko uporabimo preddefinirano vrsta dokumenta 151. To fakturo izdelamo enostavno iz avtomatsko kreirane fakture zbirne izdaje s pomočjo funkcije za dodajanje - glej zbirni prevzem.

Na dokument ne sodi v davčne evidence, zato mora imeti vnešeno ustrezno davčno tarifo (privzeto: NN), kar običajno določimo že pri obračunu konsigancije.

Avtomatsko knjiženje dolga do konsignatarja je privzeto izvedeno tako, da knjižimo celotno obveznost do konsignatarja na konto kratkoročnih obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje, istočasno pa razbremenimo konto kratkoročnih (začasno s strani principala še nezaračunanih) obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje, kjer je knjižba nastala ob prodaji blaga (glej točko 4).

Ob tem kontu kratkoročnih (začasno s strani principala še nezaračunanih) obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje ob tem lahko seveda nastanejo tudi razlike. Ker knjižb na kontu 2421 ne moremo izvesti v tuji valuti, moramo razlike na tem kontu zapirati ročno.

7. Pregled zaloge konsignacijskega blaga

Pregled zaloge lahko izdelamo z izpisom skladiščnega kartona (z uporabo opcije "Upoštevaj carinska skladišča")ali pregledom trenutne zaloge (z obvezno izbiro datuma zaloge in opcijo "Samo carinska skladišča").

Za podrobnejšo analizo gibanja zalog v posameznem obračunskem obdobju pa lahko koristno uporabimo obračun prometov v carinskem skladišču, ki podaja začetno stanje zalog komisijskega blaga, prevzeme in izdaje v obdobju ter zalogo ob koncu obdobja.

Kot datumski kriterij tu obvezno uporabimo datum dobave in ne datum računa!

Obkljukamo vrste dokumentov prevzema in izdaje iz carinskega skladišča, s katerimi spremljamo gibanja konsignacijskega blaga, izberemo vrsto identa "K - 101" ter izberemo ustrezno obliko izpisa (npr. "Po kodi z začetnim in končnim stanjem".