V podjetju lahko svojim zaposlenim izplačujemo tudi sejnine. V kolikor je zaposlen tudi član nadzornega sveta mu povrniti sejnine in tudi stroške. Na podlagi pojasnila DURS, pripravimo vse potrebne šifrante, da bi izračun lahko izvedli.

Pojasnila DURS:

V skladu s prvim odstavkom 192. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05-UPB1), v nadaljevanju: ZGD, prvi nadzorni svet imenujejo ustanovitelji, iz 264. člena tega zakona pa je razvidno, da člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina.

Na podlagi 78. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93, 61/00-odl. US: U-I-302/97 in 56/01), v nadaljevanju: ZSDU, se sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe lahko uresničuje tudi prek predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe. V skladu z 79. členom ZSDU se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu določi s statutom družbe, vendar ne more biti manjše od tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe. Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe.

Iz navedenega izhaja, da so člani nadzornega sveta lahko voljeni ali imenovani.

Plačilo članom nadzornega sveta je urejeno v 276. členu ZGD: za njihovo delo se lahko zagotovi plačilo ali udeležba na dobičku, to pa določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in s finančnim položajem družbe.

V skladu s 23. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 70/05-UPB2), v nadaljevanju: ZDoh-1, dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljevanju: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljevanju: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. Kot zaposlitev velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve. Za zaposlitev po tem zakonu velja tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev in opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ.

V skladu z navedenim velja tudi opravljanje dela na podlagi članstva v nadzornem svetu za zaposlitev po ZDoh-1. Sejnine članom nadzornega sveta se obravnavajo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 26. členu ZDoh-1, ne glede na prejemnikov delovnopravni status.

V skladu z navedenim se kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja obravnava vsak posamezen dohodek za opravljeno delo ali storitev na podlagi članstva v nadzornem svetu. Davčna osnova od tega dohodka je v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZDoh-1 vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela in storitev je mogoče uveljavljati, priznajo se na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena tega zakona določi vlada.

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se po določbi devetega odstavka 121. člena ZDoh-1 izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega odstavka 29. člena tega zakona po stopnji 25 %.

Po določbi prvega odstavka 267. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05-UPB1 in 56/05-sklep US), v nadaljevanju: ZDavP-1, mora izplačevalec dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ki je plačnik davka, hkrati z obračunom tega dohodka izračunati in odtegniti tudi akontacijo dohodnine. Davčni odtegljaj opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, katerega mora v skladu s Pravilnikom o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04, 31/05 in 54/05) predložiti davčnemu organu na obrazcu REK-1d, ki je priloga 6 tega pravilnika.

Navedeni dohodki pomenijo tudi osebne prejemke, od katerih se v skladu z VIII. členom Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/00, 17/02, 22/02, 19/03, 17/04 in 17/05) plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačevalci tega plačila plačujejo navedeni prispevek za zavarovance, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo in niso na podlagi istega pravnega razmerja že obvezno zavarovani, v znesku 6 % od bruto zneska osebnega prejemka iz pravnega razmerja. Izračun navedenega prispevka se v skladu z določbo tretjega odstavka 334. člena ZDavP-1 opravi v obračunu davčnih odtegljajev.

Kreirati moramo vrsto dokumenta:

Vrsto zaslužka SEJ:

Vrsto dela sejnine:

Prispevke, ki jih obračunavamo:

V šifrantu subjektov pa določimo višine prispevkov: