Optimizacija materialnih prometov

Optimizacija materialnih prometov proizvodnje

Za optimizacijo materialnih prometov moramo vedeti, da je vsak ident opisan s kodo in poleg tega še z vrsto identa. Vrsta identa nam pove, ali je ident surovina, material, polizdelek, embalaža ali kaj drugega.

To pa pomeni, da že iz same šifre materiala izhaja, na katerem skladišču bi se moral material nahajati in kako se bo poknjižil v računovodstvu (vsak vrsta dokumenta ima svojo matriko knjiženja, ki pove, na katere konte se bo določena vrsta identov knjižila. Za ilustracijo načina knjiženja v odvisnosti od matrike knjiženja vrst dokumentov glej poglavje Avtomatsko knjiženje izdanih računov).

Predpostavimo, da imamo vrste identov označene po sledečem ključu:

Za lažje razumevanje bomo te vrste identov pripisali potem, ki vodijo v in iz proizvodnje. S tem vedenjem lahko sedaj shemo iz prejšnjega poglavja poenostavimo.

V prvem koraku poenostavitve smo združili skladišča surovin, skladišče materialov in skladišče embalaže v eno samo skladišče. Kakšne vrste idente imamo na skladišču (surovina,material, embalaža), je razvidno iz šifre identa ter nanjo vezane vrste identov. S tem smo odpravili tudi potrebo po dveh vrstah dokumentov izdaje.

Če shemo natančneje pogledamo, vidimo, da se proizvodnja napaja tudi iz skladišča polizdelkov. Ker je proizvodnja navadno večfazna, bo prva faza naredila polizdelek, ki ga da na skladišče gotovih, polizdelke pa moramo nato prenesti na skladišče polizdelkov, da jih bo naslednja faza lahko uporabila v svoji proizvodnji. To nam prinese poleg obstoječih prometov prevzema in izdaje iz proizvodnje še dodatne dokumente, ki nastajajo s prenosi med proizvodnimi skladišči. Ali se to lahko odpravi?

Seveda, v drugem koraku združimo skladišča gotovih in skladišče polizdelkov:

Shemo smo spremenili tako, da isto skladišče nastopa v vlogi izdajnega skladišča za polizdelke (sprejem v proizvodnjo) in prejemnega skladišča za polizdelke in izdelke (izdaja iz proizvodnje). Poglejmo v tretjem koraku še odpadke in odgorke. Če odpadke uporabljamo podobno kot surovino v proizvodnji naprej, potem je najbolj logično,.da združimo skladišči odpadkov in surovin.

	Če uporabljamo odpadke naprej v proizvodnji se vprašajmo naslednje: a.) ali potrebujemo za odpadke svojo vrsto identa ali jih tretiramo enako kot surovine? b.) ali potrebujemo za odpadke svojo šifro, ali jim pripišemo kar šifro surovine? Odgovora na ti vprašanji lahko še poenostavita šifrant vrst identov in šifrant identov.
	Če je odpadek označen kot svoja šifra ali kot svoja vrsta materialnega sredstva, potem jih moramo v kosovnicah tudi ustrezno opredeliti, saj se nam lahko pojavljajo kot substituti za "običajno" surovino.

Če pa odpadke tretiramo kot odgorke, se pravi da jih v proizvodnji naprej ne uporabljamo, potem lahko shemo spremenimo takole:

Dokumenti, ki nam jih bo kreiral ta zadnji primer so:

Izdaji za delovni nalog 00-60-00001:

Prevzema za delovni nalog 00-60-00001:

Kakšen je torej prihranek z optimizacijo materialnih prometov proizvodnje?

Vidimo da prihranimo 2 skladišči in za vsak delovni nalog 3 oziroma 4 dokumente. Ob predpostavki, da na leto obdelamo 1000 delovnih nalogov, je prihranek 3000 oziroma 4000 dokumentov. To pa je precejšnja številka, katere obdelava zahteva znatne stroške.

Minuta premisleka pri organizaciji proizvodnje lahko prihrani mesece človeškega dela!