 | Loading… |
|
|
|
Privzeti bloki poslovnega procesa
       
Privzeti bloki poslovnega procesa vsebujejo vse splošne elemente v poslovnem procesu, kjer se izvaja delo: odločitve, opravila, prehodi, skripte, odobritve idr.
Opravila določajo, katero delo se izvaja, konektorji in odločitve pa določajo postopek.
Izberemo in ustvarimo lahko tudi prehode med bloki, npr. preproste prehode, razhode idr.
Do njih dostopamo preko menija Nastavitve | Dokumentacija | Oblikovanje poslovnih procesov in izbiro panela Oblikuj.
 |
OPOZORILO
Elementi/bloki poslovnega procesa dovoljujejo različno število vhodov in izhodov.
Nekateri bloki, kot na primer Začetek, ne dovoljujejo vhodov in dovolijo samo en izhod, medtem ko drugi omogočajo več prehodov v obliki izhodov.
V vsakem primeru pa mora biti vsak prehod označen tako, da diagram ve, kateri prehod mora biti uporabljen glede na določeno stanje.
|
- Vsak poslovni proces se začne z blokom Začetek. V diagramu poslovnega procesa lahko obstaja samo en blok Začetek.
- Dovoljeni vhodi: 0. Dovoljeni izhodi: 1.
- Vsak poslovni proces se zaključi z blokom Konec. V diagramu poslovnega procesa lahko obstaja samo en blok Konec.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 0.
- Nadzornik napak se izvrši, ko se v diagramu poslovnega procesa pojavi napaka. V diagramu poslovnega procesa lahko obstaja samo en blok Nadzornik napak.
- Kadarkoli se med izvrševanjem diagrama poslovnega procesa pojavi napaka, se tok preusmeri v blok z napakami in nato nadaljuje po poti, določeni v njem (blok za Nadzornikom napak).
 |
NAMIG
Nadzornik napak lahko uporabimo za čiščenje in nato zaključimo z izvrševanjem delovnega toka.
|
Dovoljeni vhodi: 0. Dovoljeni izhodi: 1.
- Povezava vira (tudi »izvorni konektor«) je prehodni blok za izboljšanje berljivosti diagrama, če je npr. diagram obsežnejši kot ena stran in ga moramo razdeliti na dve strani. Povezava vira ustvari tok do povezave tarče (»ciljnega konektorja«), torej s tem definira skok do cilja.
- Če poslovni proces doseže povezavo vira, diagram preskoči na povezavo tarče, ki je povezana s povezavo vira. Razmerje med izvornim in ciljnim konektorjem se vzpostavi z besedilom, ki je znotraj teh dveh blokov. Če je besedilo enako, se povezava vzpostavi. Ko na primer poslovni proces doseže izvorni konektor z napisom A, preskoči na ciljni konektor A. Na ta način je lahko v posameznem diagramu več izvornih in ciljnih konektorjev.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 0.
- Povezava tarče oz. »ciljni konektor« je prehodni blok za izboljšanje berljivosti diagrama, ki prejme tok iz izvornega konektorja. Predstavlja cilj preskoka, pri čemer ime izvornega in ciljnega konektorja ta skok povezuje.
- Če poslovni proces doseže povezavo vira, diagram preskoči na povezavo tarče, ki je povezana s povezavo vira. Razmerje med izvornim in ciljnim konektorjem se vzpostavi z besedilom, ki je znotraj teh dveh blokov. Če je besedilo enako, se povezava vzpostavi. Ko na primer poslovni proces doseže izvorni konektor z napisom A, preskoči na ciljni konektor A. Na ta način je lahko v posameznem diagramu več izvornih in ciljnih konektorjev.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 0.
- Združitev linij povezuje več prehodov v enega.
- Prehod povezuje en blok z drugim in s tem preko smeri puščice določa pot izvrševanja v diagramu poslovnega procesa. To pomeni, da poteka od izvornega k ciljnemu bloku.
- Ustvarimo lahko navaden (raven) prehod, stranski prehod ali ukrivljen prehod. Med njimi je le vizualna razlika, vsi pa delujejo enako.
- Prehod ustvarimo tako, da ga najprej izberemo med elementi, nato pa prehod z miško povlečemo od vozlišča (točka, ki je na bloku označena z modrim znakom »x«) na izvornem bloku do vozlišča na ciljnem bloku, kjer spustimo miško.
- Lahko se zgodi, da določenemu bloku ne bo možno dodati prehoda. To je odvisno dovoljenega števila vhodov in izhodov za posamezni blok. Če na primer poskušamo dodati prehod v smeri bloka Začetek, to ne bo možno, ker blok Začetek vhodov ne dovoljuje.
- Nekateri bloki omogočajo več prehodov v obliki izhodov. V tem primeru mora biti vsak prehod označen tako, da diagram ve, kateri prehod mora biti uporabljen glede na določen pogoj. Za izhod iz bloka se lahko uporabi samo en prehod. Tako se na primer pri bloku Odločitev lahko uporabita dva prehoda, vendar mora biti eden označen kot »Da«, drugi pa kot »Ne«. Tako bo diagram vedel, kateri prehod vzeti glede na rezultat odločitve.
- Prehodu lahko določimo tudi skripto, tako da se bo pri prehodu poslovnega procesa skozi prehod izvršila skripta. Skripto za izvajanje lahko napišemo v pojavnem oknu prehoda (dvoklik) v zavihku Skripta. Ko ima prehod dodeljeno skripto, se na začetku črte prehoda pokaže ikona v obliki strele.
- Razcep ustvari vzporedne poti izvajanja.
- Ko se zažene instanca poslovnega procesa z razcepom, obstaja ena sama izvedbena pot (ki jo začne blok Začetek). Če izvedba doseže blok Razcep, se tok razdeli na več sočasnih vzporednih poti – odvisno od števila izhodov v razcepu. Na koncu se morajo vse poti izvajanja končati v istem elementu – Združi, sicer shema ni pravilna in ima diagram napako. Ko se končajo vse vzporedne izvedbene poti, se glavna izvedbena pot znova začne iz elementa Združi.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: veliko.
- Element Združi konča vzporedne poti izvajanja, ki jih ustvari element Razcep.
- Ko se zažene instanca poslovnega procesa z razcepom, obstaja ena sama izvedbena pot (ki jo začne blok Začetek). Če izvedba doseže blok Razcep, se tok razdeli na več sočasnih vzporednih poti – odvisno od števila izhodov v razcepu. Na koncu se morajo vse poti izvajanja končati v istem elementu – Združi, sicer shema ni pravilna in ima diagram napako. Ko se končajo vse vzporedne izvedbene poti, se glavna izvedbena pot znova začne iz elementa Združi in potuje v naslednji blok, ki je povezan z izhodom elementa Združi.
- Glavna izvedbena pot se ne bo zagnala znova, dokler niso končane vse poti izvajanja, ki jih je ustvaril element Razcep.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 1.
- Blok Opravilo na podlagi definicije opravila ustvari instance opravil za uporabnike.
- Blok Opravilo je ena pomembnejših vrst blokov v diagramu. Z opravilom lahko določimo definicije opravil, ki jih želimo ustvariti za uporabnike. Ko izvedbeni tok doseže Opravilo, ustvari primerke opravil za vsako definicijo opravila.
- Sam blok Opravilo je preprosto skupek definicij opravil. Če želimo uporabiti blok Opravilo, ustvarimo eno ali več definicij opravila in nastavimo lastnosti opredelitve naloge. Izvedba poslovnega procesa se ustavi v bloku opravil, dokler niso končani vsi primerki nalog. Opravilo je zaključeno, ko se njegov status spremeni v »Končano«. Po zaključku vseh primerkov opravil se izvedbeni tok v skladu s pravili:
- Opravilo ima samo en izhod: izvedbeni tok gre skozi edino možno pot.
- Opravilo ima dva ali več izhodov: vsak izhodni prehod mora biti označen z imenom statusa zaključka. Pot izvedbe poteka skozi prehod, ki je označen z istim besedilom kot izhodni blok opravila, ki je status izpolnitve, na primer opravila. Torej če je bila instanca opravila končana kot »odobreno« (primer veljavnega statusa zaključka), se pot izvajanja nadaljuje skozi prehod z oznako »odobreno«. Če je Opravilo ustvarilo več instanc opravila, bodisi iz iste definicije bodisi iz različnih definicij, bo izhodni blok opravil najpogostejši status zaključka med instancami opravila. Na primer, če se dve instanci opravila končata kot »zavrnjeno« in ena instanca kot »odobreno«, potem bo izbran izhod »zavrnjeno« in izvedbena pot bo sledila prehodu, označenim enako.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: veliko (omejeno na seznam statusov).
- Potrditev je poseben blok opravil, ki ima eno potrditev definicije opravila.
- To je navadna definicija opravila s to razliko, da so nekatere lastnosti že od začetka vzpostavljene z zadevo, opisom in še posebej s seznamom statusov. Opravilo Potrditev ima tri veljavne statuse: »odprto«, »odobreno« in »zavrnjeno«. »Potrjeno« in »zavrnjeno« sta statusa dokončanja opravila. Lastnosti definicije opravila potrditve lahko po želji spremenimo. Edina razlika v primerjavi z blokom Opravilo je, da v Potrditvi lahko ustvarimo samo eno opravilo.
- Dovoljeni vhodi: veliko (omejeno na seznam statusov). Dovoljeni izhodi: veliko (omejeno na seznam statusov).
- Odločitev spremeni izvedbeni tok glede na spremenljivke poslovnega procesa, npr. logične pogoje, Boolove izraze.
- Ko izvedbeni tok doseže Odločitev, se oceni stanje bloka. Če je pravilno, potem gre izvedbena pot skozi prehod z oznako »da«. Če je napačno, gre skozi prehod z oznako »ne«.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 2 (»da« in »ne«).
- Poženi posl. proces omogoča izvajanje novega, podrejenega poslovnega procesa, ki je sinhrono ali asinhrono ločen od trenutne instance.
- Za izmenjavo informacij med instancami poslovnega procesa je treba v definiciji bloka določiti Preslikavanje spremenljivk. Če je označena možnost Počakaj do zaključka, bo trenutni poslovni proces počakal, da se podrejeni proces konča, in potem nadaljeval glavni tok. V tem primeru je Preslikavanje spremenljivk dvosmerno. Če je možnost Počakaj do zaključka izklopljena, bo trenutni poslovni proces izveden normalno ne glede na status podprograma. Preslikavanje spremenljivk je samo enosmerno.
- Preslikavanje spremenljivk navaja, katere spremenljivke v podrejenem procesu bodo posodobljene. Na primer, spremenljivka »Podjetje« v podrejenem procesu »Pošiljanje« bo prejela vrednost spremenljivke »Ime podjetja« v trenutnem procesu. V primeru dvosmernega preslikavanja, ko se proces »Pošiljanje« konča, se vrednost »Ime podjetja« ponovno posodobi z vrednostjo spremenljivke »Podjetje«.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 1.
- Komentar prikaže opombo k diagramu.
- Komentar diagramu doda vizualni element, ki vsebuje fiksno besedilo. Ta blok ne vpliva na obnašanje diagrama in se uporablja samo za vizualno opombo. Če v diagram želimo dodati besedilo, ki podpira izraze, uporabimo blok Besedilo.
- Dovoljeni vhodi: 0. Dovoljeni izhodi: 0.
- Besedilo prikaže dinamično besedilo v diagramu.
- Ta blok uporabimo na kateremkoli položaju v diagramu za prikaz besedila, ki se lahko spremeni glede na kontekst poslovnega procesa. Lahko ga uporabimo za prikaz datumov, spremenljivih vrednosti ipd., za prekrivanje ali v bližini kateregakoli drugega elementa diagrama.
Glavna razlika med blokoma Besedilo in Komentar je, da Besedilo podpira izraze in razen samega besedila nima drugih vizualnih elementov.
- Dovoljeni vhodi: 0. Dovoljeni izhodi: 0.
- Skripta izvede kodo skripte.
- V večini primerov bo imela Skripta samo en izhod, lahko pa uporabimo tudi več izhodov iz Skripte, kar bo vplivalo na rezultat skripte. Rezultat skripte lahko določite z uporabo spremenljivke rezultatov: rezultat : = 'rezultat1'
Če imamo več kot en izhod, mora imeti vsak izhodni prehod oznako in izvedbeni tok bo prevzel prehod, katerega oznaka je enaka rezultatu skripte. V zgornjem primeru moramo imeti prehod z oznako »rezultat1«, da bo izvedba sledila tej poti.
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 1 (če skripta ne vrne nobene vrednosti) ali več (odvisno od možnih rezultatov skripte).
- Podatkovna baza požene SQL poizvedbo .
- Lahko prebere/zapiše podatke iz ali v podatkovno bazo. Ta blok omogoča, da v podatkovni bazi uporabimo SQL stavek. Uporabimo lahko tudi izraze. SQL stavek se nato izvrši v podatkovni bazi.
- Primer: vstavi v tPA_Log (acvalue, acName) vrednosti ('[DocumentKey]', 'test')
- Dovoljeni vhodi: veliko. Dovoljeni izhodi: 1.
- Poženi posl. proces je poseben DATALAB-ov blok za zagon poslovnega procesa. Poslovni proces je možno zaganjati s spremenljivkami.
| Loading… |
| Loading… |
|
|
|
|