| Build |
Interna številka verzije programske opreme. Vsakič, ko naredimo določeno število popravkov ali sprememb in le te damo v distribucijo preko NoveVerzije se poveča številka builda. Znotraj ene verzije programske opreme je lahko precejšnje število buildov. |
| C/S |
Client/Server oz. odjemalec/strežnik. Vrsta podatkovne baze in aplikacije, kjer je podatkovna baza na zato namenjenem računalniku, ki procesira vse zahteve (npr. dodaj nov artikel ipd.). Nasprotje od C/S različic so flat podatkovne baze, kjer celotno delo z bazo opravlja računalnik, na kateremu teče aplikacija. Flat podatkovne baze so Clipper, DBase, Access, Paradox. C/S podatkovne baze so MS SQL Server, Interbase idr. Flat podatkovne baze so nezanesljive in počasne, saj v primeru nenadnega izpada računalnika, na katerem teče aplikacija, navadno pride do poškodovanja baze. |
| Kosovnica |
Načrt, kako iz enostavnih identov dobimo sestavljen ident. Kosovnica pa se ne uporablja le pri proizvodnji, ampak z njo lahko določimo tudi sestavljeno storitev ali sestavljeno blago. Uporabimo jo lahko pri poljubnem identu, ki je označen kot lastni proizvod. |
| Modul |
Del programske opreme, ki rešuje določeno opravilo. |
| Identi |
Vse materialne in nematerialne stvari, ki nastopajo v poslovnem procesu. Med idente štejemo tako trgovsko blago, izdelke, storitve, materiale, polizdelke, embalažo in ostale artikle, ki jih napišemo ali dobimo napisane na računih in drugih dokumentih. |
| Obračun |
Pregled podatkovne baze po določenih kriterijih. Obračun je pravzaprav izpis skupine zapisov, ki podlegajo vnešenim kriterijem (na primer obračun izdanih računov v datumskem obdobju). |
| Oblika dokumenta |
Predloga, na podlagi katere programski paket izpiše zapis na zaslon in tiskalnik. Obliko dokumenta si najlažje predstavljamo, če si zamislimo formular, v katerega program vpisuje podatke |
| Oddelek |
Organizacijska enota znotraj podjetja. Najpomembnejša vrsta so skladišča, ki so v bistvu oddelki, katerim omogočimo vodenje zaloge. Oddelek pa lahko uporabljamo tudi za drugo razločevanje, na primer za označevanje zaključkov. |
| Podatkovna baza |
Zbir podatkov, ki jih uporabljamo. Podatkovno bazo si najlažje predstavljamo kot fascikel, v katerega so vloženi listi s podatki. |
| Posel |
Zbirka vhodnih in izhodnih računov ter neposrednih stroškov, ki tvorijo zaključeno celoto. |
| Poslovni dogodek |
Vsaka akcija, ki nastopa v programu. Med poslovne dogodke štejemo prevzem in izdajo računa, sprejem naročila, prevzem artikla v servis, prenos med skladišči, knjiženje temeljnice v saldakontih in podobno |
| Pozicija |
Osnovni del zapisa. Po gornji analogiji si lahko pozicijo predstavljamo kot eno vrstico na listu z računom. |
| Promet |
Poslovni dogodek, ki spremeni stanje skladišča. Med promete štejemo prejete in izdane račune, reverze, spremljanje komisije, prenose med skladišči in podobno. |
| Subjekt |
Vsi poslovni partnerji in druge osebe ki nastopajo v programu. Mednje štejemo kupce, dobavitelje, prevoznike ipd. |
| Šifrant |
Podatkovna baza z vpisanimi podatki, ki jih stalno uporabljamo. Tako poznamo na primer šifrante poštnih številk, valut, kupcev ipd. Značilno za šifrante je, da jih uporabljamo povsod tam, kjer želimo nek podatek vpisati enkrat in ga večkrat uporabljati. |
| Tabela |
Del podatkovne baze, kamor so zapisani podatki enakega tipa (npr. šifrant identov, temeljnice ipd.). |
| Upgrade |
Nadgradnja ali nova verzija določene programske opreme. |
| Zapis (record) |
Vnos v podatkovno bazo. Če si predstavljamo podatkovno bazo kot fascikel, si lahko zapis zamišljamo kot list s podatki. |