Računanje lastne cene izdelka v delovnih nalogih

Računanje lastne cene izdelka v delovnih nalogih

Lastna cena izdelkov na podlagi delovnih nalogov je izračunana po formuli:

Poglejmo primer računanja lastne cene:

Izdelali smo 420 kosov Izdelka A. Za izdelavo smo porabili:

Ob potrditvi izdelave delovnega naloga program za vrednotenje porabljenega materiala vedno uporabi trenutno veljavno ceno za vrednotenje. Ko pa poženemo obnovitev zaloge, pa se preračun lastne cene lahko izvede na dva različna načina glede na to, kakšno nastavitev smo izbrali v parametrih programa za delovne naloge:

1. lastna cena je enaka za vse prevzeme gotovega izdelka

• za posamezni DN poišče vse obdelave,
• sešteje vrednost vseh knjiženj materiala na dokumentih izdaje za celoten DN in vsoto deli s številom vseh proizvedenih izdelkov ter tako dobi lastno ceno,
• tako dobljeno lastno ceno množi s številom izdelkov na vseh dokumentih prevzema za ta DN in tako dobi vrednost posameznega dokumenta za knjiženje prevzema izdelkov.

Posledica tega je, da dokumenti knjiženja izdaj materiala in dokumenti knjiženja prevzema izdelkov iste obdelave med seboj niso enaki (razen v primerih, ko ima DN samo eno obdelavo oz. potrditev izdelave).

2. lastna cena se spreminja glede na vsoto materialov posameznega prevzema

• za posamezni DN poišče vse obdelave,
• sešteje vrednost vseh knjiženj materiala na dokumentih izdaje za posamezno potrjevanje DN in vsoto deli s številom tedaj proizvedenih izdelkov ter tako dobi lastno ceno,
• tako dobljeno lastno ceno množi s številom izdelkov na dokumentu prevzema in tako dobi vrednost posameznega dokumenta za knjiženje prevzema izdelkov.

Posledica tega je, da so dokumenti knjiženja izdaj materiala in dokumenti knjiženja prevzema izdelkov iste obdelave med seboj vedno enaki.

Privzeto je nastavljena 1. metoda (lastna cena je enaka za vse prevzeme gotovega izdelka).

Ilustrativni primer DN s 4 obdelavami:

Izpis pokalkulacije DN, ki je pri uporabi katerekoli od obeh metod enak:

Ad 1. V parametrih je izbrana privzeta nastavitev:

Lastna cena je enaka za vse prevzeme gotovega izdelka . Lastno ceno izračunavamo na osnovi celotne porabe na delovnem nalogu. Rezultat takšnega načina obnavljanja zalog so različne vrednostih razknjiženja materiala in knjiženja izdelkov, če je DN v času knjiženja porabe materiala odprt (status D), saj program popravi vrednosti knjiženja izdelkov tudi za obdobje, ko smo že knjižili porabo materiala.

SKLEP:

• Če mesecev nismo zaključili, program izračuna lastno ceno izdelka, ki je vsota posameznih porab materiala, povprečno glede na delovni nalog (torej tako, kot je v gornjem primeru vpisano v tabeli v stolpcu "Metoda 1").

Primer izpisa skladiščnega kartona po obnovitvi zaloge:

• Če smo mesece zaključevali (torej vnesli datum zaključka materialnih prometov v nastavitvah) in je npr. dokument 006400100 v februarju, 006400112 v marcu in preostala dva v aprilu, bodo cene izdelkov, predanih z 006100100 = 240,00 € , 006100112 = 250,00 €, 006100125 in 006100138 pa 255,00 €.

Ilustrativni primer istega DN s prvo in drugo obdelavo, sledi obdobje knjiženja porabe materiala:

Ko obnovimo zalogo po 4. obdelavi in knjižimo porabo materiala (za 3. in 4. obdelavo, saj smo za 1. in 2. obdelavo porabo materiala že razknjižili), je vrednost knjiženja izdelkov za 10.000 SIT premajhna, saj je program popravljal vrednosti za obdobje, ko smo porabo materiala že knjižili.

Naj opozorimo, da je ugotavljanje lastne cene izdelkov enega delovnega naloga, za katerega se vrednost vknjižb spreminja, pomembna samo ob zaključkih bilančnih obdobij (torej leta, kvartala ali meseca), saj v delovnih nalogih, ki jih zaključujemo znotraj bilančnega obdobja, ne spremljamo nedokončane proizvodnje in zaradi tega računamo skupno (povprečno) vrednost porab in skupno (in iz tega sledečo povprečno) vrednost izdaj za en delovni nalog.

Če program ne bi uporabljal take rešitve, ne bi mogli tolerirati napak pri vnosu delovnih nalogov ali naknadnega obremenjevanja nabavne cene vhodnih materialov in je ta rešitev sprejemljiv kompromis med fleksibilnim sistemom in računovodsko pravilnim delovanjem programa.

Ad 2. V parametrih je izbrana nastavitev: lastna cena se spreminja glede na vsoto materialov posameznega prevzema

Rezultat takšnega načina obnavljanja zalog so enake vrednostih razknjiženja materiala in knjiženja izdelkov, tudi če je DN v času knjiženja porabe materiala odprt (status D), saj program lastno ceno končnega izdelka ugotavlja na nivoju vsakega posameznega prevzema končnega izdelka.

SKLEP:

• Ne glede na to, ali smo mesece zaključevali (torej vnesli datum zaključka materialnih prometov v nastavitvah) ali ne, bo lastna cena končnih izdelkov odvisna samo od porabe materiala, vezane na ta konkretni prevzem izdelkov (torej tako, kot je vpisano v stolpcu "Metoda 2").

Naj opozorimo, da je ugotavljanje lastne cene izdelkov enega delovnega naloga, za katerega se vrednost vknjižb spreminja, pomembna samo ob zaključkih bilančnih obdobij (torej leta, kvartala ali meseca), saj v delovnih nalogih, ki jih zaključujemo znotraj bilančnega obdobja, ne spremljamo nedokončane proizvodnje in zaradi tega računamo skupno (povprečno) vrednost porab in skupno (in iz tega sledečo povprečno) vrednost izdaj za en delovni nalog.

Če program ne bi uporabljal take rešitve, ne bi mogli tolerirati napak pri vnosu delovnih nalogov ali naknadnega obremenjevanja nabavne cene vhodnih materialov in je ta rešitev sprejemljiv kompromis med fleksibilnim sistemom in računovodsko pravilnim delovanjem programa. Primer izpisa skladiščnega kartona po obnovitvi zaloge: