Obračun odpravnin je z vrsto zaslužka ODP preddefiniran tako, da v pripravo obračuna vnesemo znesek, od katerega se prispevkov in davkov ne obračunava (na podlagi Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek).

Primer vrste zaslužka:

Pojasnila DURS o višini in obdavčitvi odpravnine:

Pojasnilo DURS, št. 4219-9/2006, 24. 4. 2006

Zavezanec zastavlja več vprašanj v zvezi s plačilom dohodnine in prispevkov za socialno varnost od odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem pojasnjujemo:

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec po določbi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02) izplačati delavcu odpravnino. Glede obdavčenja te odpravnine je treba upoštevati določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB3) in določbe Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/00 in 97/01).

Obdavčitev po ZDoh-1

V skladu z 8. točko prvega odstavka 31. člena ZDoh-1 se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (povprečna mesečna plača po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za mesec februar 2006 znaša 277.403 tolarjev). Za odpravnino iz prejšnjega stavka ne velja odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Če delodajalec izplača odpravnino v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se znesek odpravnine v delu, ki presega znesek, določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Upoštevaje navedeno, pomeni z dohodnino neobdavčeni znesek odpravnine v posameznem primeru znesek, ki je nižji od teh dveh zneskov:

•  odpravnina, ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR,

•  deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Ob izplačilu odpravnine, ki presega neobdavčeni znesek, se obdavči razlika med izplačanim zneskom in neobdavčenim zneskom.

Člen ZDR:

e) Odpravnina

109. člen

(odpravnina)

(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
    (2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
    – 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
    – 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
    – 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.
    (3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
    (4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
    (5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po drugem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.