Kosovnice

Kosovnica

Kosovnica

S kosovnico določimo zgradbo proizvoda. Za sam pojem zgradbe proizvoda obstaja v različnih branžah proizvodnje različne definicije. Navedli bi le nekatere: sestavnica, receptura, tehnološka kosovnica … . V nadaljevanju dokumentacije bomo vselej govorili o kosovnici. S kosovnico proizvoda pojmujemo katere:

• materiale in polproizvode sestavlja nek izdelek (sestavnica) ter
• operacije, ki jih izvedemo da izdelek nastane (postopki).

Ta razdelitev nam določa tudi osnovno razdelitev, vendar se nam že poraja naslednje vprašanje. Izdelek začnemo delati z nekim materialom. Material predelamo v neke sklope, ki jih vgrajujemo z materialom naprej, tako dolgo da pridemo do izdelka. Ta predelava lahko ima več faz. Z takšno definicijo dodamo k osnovni razdelitvi kosovnice še pojem strukture izdelka.

Seveda je pojem strukture v različnih branžah različno določen. V živilski, kemični ter tekstilni industriji, ga največkrat ne uporabljamo. V navedenih branžah največkrat govorimo o recepturi, ko določene materiale predelamo do končnega izdelka.

V tehnični proizvodnji, kjer nastopa v izdelku veliko število različnih materialov, pa predstavlja eden od osnovnih gradnikov. Gradnik izdelka pojmujemo tudi kot podsklop (polizdelek).

Razgrajevanje izdelka nam omogoči enostavnejši pogled izdelka in istočasno omogočimo uporabo istega podsklopa na več sorodnih končnih izdelkih. To nam poenostavi pripravo normativov in poceni proizvodnjo, saj lahko naenkrat izdelamo podsklope za več izdelkov.

Sam posamezni podsklopom pa lahko obdelujemo enako kot izdelek, ki ima spet svojo razgradnjo v obliki sestavnice in seznama postopkov. Vsak izdelek si torej lahko predstavljamo kot drevesno strukturo izdelkov, polizdelkov in materialov. To definicijo pojmujemo kot strukturna kosovnica, ki ima lahko večje število nivojev. Programski paket števila nivojev ne omejuje.

Če skušamo slednje povezati v celoto, ugotovimo, da izdelek nastane v naslednji obliki:

Vsekakor je osnovni gradnik izdelka material. Nam predstavlja npr. Surovino ali kateri koli drugi predmet, ki ga kupimo in vgradimo v izdelek, na katerem koli nivoju.

Pri pripravi kosovnice nam sodelujeta še dva pomembna pojma in sicer postopek in operacija.

Operacija je najpodrobnejši podatek pri tehnološkem delu razgradnje izdelka. Poznamo različne vrste operacij, ki jih delimo na: delovne, fiktivne, kontrolne, zunanje.

Za vse operacije je značilno, da imajo definiran čas trajanja operacije, kakor tudi mesto izvajanje operacije. Z trajanjem operacije na posameznem delovnem mestu določamo izdelovalni in pripravljalno zaključni čas.

Posamezna operacija je povezana z delovnim mestom, katerega določimo kot resurs. V praksi najdemo tudi pojme tehnološka enota, stroj, delovno mesto, delovni center ipd.

Skupek posameznih operacij združujemo v tehnološki postopek. Predstavlja nam zaporednje posameznih operacij, za katere je značilnost medsebojna razmerja. To pomeni, da določamo kako si operacije sledijo, s kakšnim tempom in kakšnim zamikom. S tem pojmom določamo pretočni čas posameznega tehnološkega postopka.

Poseben poudarek pri koaovnicah, ki jih uporabljamo pri delu s programom, so alternative. Z njimi nam je omogočeno, da posamezni izdelek lahko izdelamo z različnimi materiali in različnimi postopki. V kosovnici tako lahko imamo nulto (osnovno) kosovnico, ter še 250 različnih alternativ.

Poleg osnovne (nulte) kosovnice še poznamo planske kosovnice (povežemo posamezno kosovnico izdelka z planom) in proizvodne kosovnice (povežemo kosovnico izdelka z delovnim nalogom).

Kadar v kosovnicah uporabljamo kooperante za izdelavo določenih sklopov ali opravljanje dodelavnih operacij, potem moramo operacije, ki jih kooperanti opravljajo, označiti kot zunanje. Za več informacij si preberite poglavje Določanje kooperacij v kosovnicah.

Poleg navedenih kosovnic , ki se uporabljajo v proizvodnem popdročju aplikaciji PANTHEON™, obstaja v aplikaciji še komercialna kosovnica, ki omogoča oblikovanje enostavnejših struktur sestavljenih izdelkov. Obravnava predvsem materialno strukturo izdelkov, tehnološke postopke pa opredeljuje samo opisno, brez procesnih možnosti. Ureja se v šifrantu identov.

Kadar se uporabljajo kosovnične strukture proizvodnega področja aplikacije, se komercialna kosovnica ne uporablja.

Kosovnice so tudi izhodišče za kalkulacijo pričakovanih stroškov izdelave (predkalkulacijo stroškov), saj opredeljujejo večino variabilnih stroškov izdelave, posredno pa tudi velik del fiksnih stroškov izdelave.