Objekti
Objekti
V tem poglavju je opisano delo z objekti. Primere dela z objekti si lahko ogledate v Uporabniškem priročniku za Datalab PANTHEON 5.5.
Osnove dela z objekti
Izpis je sestavljen iz objektov, ki so namenjeni prikazovanju besedila in grafike. Objekti so tudi pasovi, stran in objekt sam. Osnovno delo predstavljajo označevanje oz. izbiranje objekta, brisanje objekta, premikanje objekta, spreminjanje velikosti objekta in postavljanje novega objekta.
Izbira objekta
Če želimo objekt premikati, spreminjati velikost oz. lastnosti, ga moramo najprej izbrati. Objekt izberemo tako, da z miško kliknemo nanj. Objekt dobi ogljišča, kar pomeni, da je trenutno izbran. Več objektov naenkrat izberemo tako, da držimo tipko Shift in klikamo na objekte. Več objektov lahko izberemo tudi tako, da držimo tipko Ctrl ter pritisnemo in držimo levi gumb miške. Miško povlečemo po delovni površini. Prikaže se črtkan pravokotnik. Izbrani so vsi objekti, kateri so v celoti ali delno v tem pravokotniku. Ko smo izbrali želene objekte, spustimo tipko na miški.
Brisanje objekta
Objekt zbrišemo tako, da ga izberemo in pritisnemo tipko Delete.
Premikanje objekta
Če želimo premikati objekt, se z miško postavimo nanj. Kazalec dobi obliko roke. Pritisnemo in držimo levi gumb miške in premaknemo miško na novo lokacijo. Tam levi gumb spustimo in objekt ostane na tistem mestu. V primeru, da premikamo objekt, ki na katerega je vezan drug objekt, se premika tudi ta.
Spreminjanje velikosti objekta
Najprej objekt označimo. Potem se postavimo v ogljišče ali na sredino roba objekta, kjer miškin kazalec spremeni obliko. Kazalec miške se spremeni v črto s puščicama na obeh koncih. Pritisnemo in držimo levi gumb miške ter povlečemo miško v zaželeno smer.
Skrivanje objektov
Objekte skrijemo tako, da jim v priročnem meniju skrijemo kljukico pri lastnosti Visible. Če ima tako nastavitev pas, se skrijejo tudi vsi objekti na njem.
Postavljanje novega objekta
Če želimo nov objekt postaviti na izpis, najprej v orodni vrstici z objekti kliknemo na ikono z izbrano vrsto objekta. Miško premaknemo nad delovno površino in kliknemo na mestu, kamor ga želimo postaviti. Postopek si bomo ogledali v nadaljevanju – ob kreiranju novega izpisa po meri.
Postavljanje mreže za razporejanje objektov
Ko premikamo objekte na izpisu, jih težko poravnamo, saj je premikanje objektov po obrazcu zvezno. Zato lahko postavimo mrežo, ki omogoča premikanje po določenih korakih. Lastnosti mreže nastavimo v nastavitvah oblikovalnika. Vključimo ali izključimo jo lahko tudi v standardni orodni vrstici s klikom na gumb
. S klikom na gumb
omogočimo, da se objekti samodejno pripenjajo na mrežo.
Oglejte si primer osnovnega dela z objekti.
Dopolnjevanje besedila ter oblikovanje objektov
Dopolnjevanje besedila
Dopolnjevanje besedila je običajno pri tekstovnih poljih, možno pa je dodajati besedilo tudi ob sistemskih poljih (kar si bomo ogledali v nadaljevanju). V našem primeru bomo besedilo v polju »Delavci« nadomestili z novim »Izpis delavcev in njihovih naslovov«. To storimo tako, da dvokliknemo na objekt. Staro besedilo nadomestimo z novim tako, da izbrišemo stari tekst in vpišemo novega.

Preko gumba OK v oknu Memo novo besedilo potrdimo. Po potrebi polje z novim besedilom razširimo.
Orodna vrstica za oblikovanje objektov
Objektom, namenjenim za besedilo, lahko oblikujemo besedilo. Najprej moramo objekt izbrati, potem pa mu s pomočjo gumbov v orodni vrstici določimo obliko besedila.

Ikona |
Naziv |
Opis |
 |
Slog pisave |
Omogoča izbiro sloga pisave s spustnega menija. |
 |
Velikost pisave |
Omogoča izbiro velikosti pisave s spustnega menija. |
 |
Krepka pisava |
Omogoča izbiro krepke pisave. |
 |
Ležeča pisava |
Omogoča izbiro ležeče pisave. |
 |
Podčrtana pisava |
Omogoča izbiro podčrtane pisave. |
 |
Lastnosti pisave |
Odpre okno z nastavitvami pisave. |
 |
Barva pisave |
Odpre spustni meni, v katerem izberemo barvo pisave. Barve se na črno-belih tiskalnikih tiskajo v odtenkih sive barve. |
 |
Poravnava levo |
Omogoča poravnavo besedila ob levi rob objekta za besedilo. |
 |
Poravnava na sredino po širini |
Omogoča poravnavo besedila po širinina sredino objekta za besedilo. |
 |
Poravnava na desno |
Omogoča poravnavo besedila ob desni rob objekta za besedilo. |
 |
Poravnava gor |
Omogoča poravnavo besedila ob zgornji rob objekta za besedilo. |
 |
Poravnava na sredino po višini |
Omogoča poravnavo besedila po višininasredino objekta za besedilo. |
 |
Poravnava dol |
Omogoča poravnavo besedila ob spodnji rob objekta za besedilo. |
Prepis oblikovanja z enega na drug objekt
Če želimo prenesti oblikovanje objekta (poravnave, pisavo, barve...) z enega objekta na drugega, najprej označimo, objekt, s katerega bomo prenesli lastnosti. Potem pritisnemo na gumb
na orodni vrstici z objekti tako, da dobi obliko čopiča. Potem kliknemo na objekt, katerega obliko želimo spremeniti. Ko končamo, kliknemo na puščico na vrhu orodne vrstice z orodji.
Skrivanje objektov
Objekte skrijemo tako, da jim v priročnem meniju skrijemo kljukico pri lastnosti Visible. Če ima tako nastavitev pas, se skrijejo tudi vsi objekti na njem.

Oglejte primer skrivanja objektov v Uporabniškem priročniku!
Brisanje objektov
Objekte na izpisih lahko izbrišemo. Vendar imajo nekateri objekti tudi programsko kodo na izpisu, ki določa njihove lastnosti. Če izbrišemo tak objekt, moramo pobrisati tudi vso programsko kodo, ki se nanaša nanj. Če tak objekt prestavimo v drug pas, moramo tja prestaviti tudi pripadajočo kodo. V nasprotnem primeru se pojavi okno s takšnim sporočilom o napaki (kot prikazuje slika).

Spreminjanje lastnosti objektov
Do lastnosti objektov dostopamo tako, da objekt predhodno označimo. V meniju View izberemo ukaz Toolbars | Object Inspector. V oknu, ki se pojavi, lahko določamo lastnosti omenjene v spodnjih tabelah. Pomembna lastnost objektov znotraj pasu, ki jo lahko nastavimo samo v nadzorniku objektov, je Align.
Pred vsakim premikanjem objektov je priporočljivo, da objektom v tistem območju v nadzorniku objektov spremenimo lastnost Align na baNone, na koncu pa jo spet spremenimo po lastni potrebi.
Velika večina objektov na sistemskih izpisih ima lastnost Align različno od baNone, kar pomeni, da so vezane ali na rob pasu ali druga na drugo.
Vrednost |
Opis |
baNone |
Objekt ni poravnan. |
baLeft |
Objekt je poravnan levo. |
baRight |
Objekt je poravnan desno. |
baWidth |
Objekt je poravnan levo in desno. |
baCenter |
Objekt je poravnan na sredino pasu. |
baBottom |
Objekt je poravnan na spodnji rob pasu. |
baClient |
Objekt je poravnan čez ves pas. |
Druge pomembnejše lastnosti
Druge pomembnejše lastnosti objekta za besedilo so:
Lastnost |
Opis |
GapX |
Določa odmik besedila od levega in desnega roba objekta. |
GapY |
Določa odmik besedila od zgornjega in spodnjega roba objekta. |
LineSpacing |
Določa razmik med vrsticami. |
AutoWidth |
Določa, ali se širina objekta samodejno spreminja. V tabelah mora biti ta nastavitev izključena. |
WordWrap |
Določa, ali se bo predolgo besedilo delilo v novo vrstico. Če je lastnost AutoWidth vključena, ta lastnost nima pomena. |
Oblikovanje okvirja

Opis gumbov od leve proti desni (v spodnji tabeli):
Naziv |
Opis |
Zgornja črta |
Prikaže/skrije zgornjo črto okvirja. |
Spodnja črta |
Prikaže/skrije spodnjo črto okvirja. |
Leva črta |
Prikaže/skrije levo črto okvirja. |
Desna črta |
Prikaže/skrije desno črto okvirja. |
Vse črte |
Prikaže vse črte okvirja. |
Brez črt |
Skrije vse črte okvirja. |
Slog črte |
Omogoča izbiro sloga črte. Za vsak objekt lahko izberemo samo eno vrsto črte. |
Vrste objektov
Vsi elementi, ki se postavijo na izpis, se imenujejo objekti. Objektov je več vrst, glede na vrsto podatkov, ki jih prikazujejo: za besedilo, za sliko, za črtno kodo... Objekti so tudi pas, stran in cel izpis. Objekti lahko vsebujejo eden drugega, so vezani med seboj ali stojijo na izpisu vsak zase. Vsak objekt ima svoje lastnosti, ki jih spreminjamo s pomočjo hitrih gumbov, priročnih menijev ali v nadzorniku objektov.
Orodno vrstico za postavljanje objektov najdemo na levi strani okna oblikovanja izpisov. Njene karakteristike opisuje spodnja tabela.

Gumbi opisani od zgoraj navzdol:
Naziv |
Opis |
Pas |
Omogoča prikaz vrednosti na različnih delih izpisa. |
Besedilo |
Prikaže neoblikovano besedilo. |
Obogateno besedilo |
Prikaže besedilo, oblikovano v formatu RTF. |
Slika |
Prikaže sliko. |
Grafični objekt |
Odpre meni, iz katerega izberemo prikaz različnih črt in likov. |
Sistemski tekst |
Prikaže sistemske podatke in agregatne vrednosti. |
Črtna koda |
Prikaže podatke v obliki črtne kode. |
Nastavitev lastnosti z nadzornikom objektov
Vse lastnosti objektov lahko nastavimo v nadzorniku objektov, ki ga prikažemo oz. skrijemo v meniju View | Toolbars | Object Inspector. Bližnjica s tipkovnico je F11.

Okno ima dva zavihka: Properties (lastnosti) in Events (dogodki). Na levi strani so lastnosti ali dogodki, na desni pa njihove vrednosti. V spodnjem delu okna so v angleščini kratki opisi posameznih lastnosti. Tudi nadzornik objektov je za vsako vrsto objekta drugačen.
Vrednost True v nadzorniku objektov ustreza prikazani kljukici v priročnem meniju in pomeni, da je lastnost »vključena«, vrednost False pa ustreza skriti kljukici in pomeni, da je lastnost »izključena«.
Lastnosti grafičnih objektov
Grafični objekti so objekti, namenjeni prikazu slik, likov, črt in črtne kode. Najpomembnejši je objekt, namenjen prikazu slik. Njegove najpomembnejše lastnosti so:
Lastnost |
Opis |
AutoSize |
Določa, ali se slika razteza čez cel objekt. |
Center |
Določa, ali se slika prikaže na sredi objekta ali v zgornjem levem kotu objekta. |
KeepAspectRatio |
Določa, ali se ohranja izvirno razmerje višine in širine slike. |
Stretched |
Določa, ali se slika raztegne čez ves objekt. |
Lastnosti objektov za besedilo
Objekt, ki ga največ uporabljamo za prikazovanje besedila, je memo
. Vanj vpisujemo eno ali več vrstic besedila. Njegove najpomembnejše lastnosti so:
Text |
Text je najpomembnejša lastnost objekta, v kateri definiramo besedilo ali izraz. Do nje pridemo tako, da dvokliknemo na objekt ali z izbiro lastnosti Memo v nadzorniku objektov ali z menijsko izbiro Edit v priročnem meniju. |
GapX |
Določa odmik besedila od levega in desnega roba objekta. |
GapY |
Določa odmik besedila od zgornjega in spodnjega roba objekta. |
LineSpacing |
Določa razmik med vrsticami besedila. |
Rotation |
Določa smer izpisovanja besedila. 0 - vodoravno, 90 – navzgor... Izpisujemo lahko tudi poševno. |
AutoWidth |
Določa, ali naj objekt prilagodi širino glede na dolžino besedila. V tabelah mora biti ta nastavitev izključena. |
WordWrap |
Določa, ali se bo predolgo besedilo prelivalo v novo vrstico. Če je lastnost AutoWidth vključena, nima pomena. |
StretchMode |
Določa, kako naj objekt prilagodi višino glede na dolžino besedila. Na voljo so vrednosti: smDontStretched – višina se na spreminja, smActualHeight – višina se prilagodi višini besedila ali slike, smMaxHeight – višina se prilagodi višini pasu.
|
DisplayFormat |
Določa format podatka v objektu (besedilo, število, datum/ čas). |
Font |
Določa nastavitve pisave, ki so podobne kot v urejevalnikih besedila. |
Color |
Določa nastavitve barve ozadja. Posebnost je prosojna (transparentna) barva clNone. |
HideZeros |
Določa, ali se izpisuje vrednost nič. To nastavitev je priporočljivo imeti vključeno pri datumih. |
AllowExpression |
Omogoča izpisovanje izrazov. |
AllowHTMLTags |
Omogoča oblikovanje besedila z oznakami HTML. Na voljo so oznake <b>, <i>, <u>, <sub>, <sup> in <font color>. Velikosti in vrste pisave ne moremo spreminjati. |
Za zahtevnejše oblikovanje besedila uporabljamo objekt RichText (obogateno besedilo)
.
Formatiranje podatkov v objektov
Za formatiranje izpisa v tekstovnih objektih se uporablja lastnost DisplayFormat. Prikličemo jo tako, da objekt izberemo ter preko desnega gumba na miški izberemo to lastnost. Odpre se nam pogovorno okno na sliki.

Na voljo so naslednje vrste formatov:
Tu izberemo vrsto podatkov (podlastnost Kind) in njihov format (podlastnost FormatStr). Uporabljamo lahko tako formatna določila iz urejevalnika preglednic Excel kot tudi tista iz programskega jezika C. Podlastnosti lahko določamo tudi v nadzorniku objektov.

Če zapišemo datum v tekstovnem formatu, se izpiše v taki obliki, kot je določen v nastavitvah Windows okolja. Za formatiranje lahko uporabljamo tudi funkcije, ki jih pišemo v kodi. Za formatiranje števil na primer uporabljamo funkcijo FormatFloat. Spodnja izraza izpišeta celi del števila in njegovi prvi dve decimalni mesti:
[FormatFloat('#0', Int(n)]
[FormatFloat('00', Round(100 * Frac(n))))]
Formatiranje podatkov je mogoče tudi znotraj izraza (inline formatting), kot je prikazano v spodnjem primeru :
Danes je [NOW #d dddd], [NOW #d d.m.yyyy], ura je [NOW #d hh.mm.ss].
Formatna določila ne vplivajo na format podatkov, ki se vpisujejo v programski kodi na izpisu ali kodi v programu.
Nekaj uporabnejših formatov:
Števila
Format |
Primer izpisa |
#0.00 |
1234,56 |
#,##0.00 |
1.234,56 |
#0 |
1235 |
Datum in čas
Format |
Primer izpisa |
dd.mm.yyyy |
05.06.2008 |
d.m.yy |
5.6.08 |
dd. mmm yyyy |
05. jun 2008 |
dd. mmmm yyyy |
05. junij 2008 |
ddd |
Čet |
dddd |
Četrtek |
hh:mm |
08:07 |
hh:mm:ss |
08:07:06 |
Pri datumskih poljih je potrebno v primeru, ko je mogoče, da podatek ni vnesen, vključiti lastnost HideZeros, sicer se izpisujejo »čudne« vrednosti. To lastnost lahko tudi sicer vključimo pri vseh datumskih poljih.
Posebni objekti
Črtna koda
Odpremo izpis 02A, ki je v programu v meniju Nastavitve | Identi, kliknemo na gumb Izpisi (Šifranta) ter v oknu Izpis identov odpremo želeni izpis ter ga shranimo z novim imenom. Z orodne vrstice z objekti dodamo na izpis v pas MasterData objekt s črtno kodo
. Odpre se nam spodnje pogovorno okno.

Izberemo vrednosti na sliki. Če ne vemo, kateri tip kode naj izberemo, izberemo tip kode Code128A, ker se lahko bere s čitalcem črtne kode. Objekt še postavimo na želeno mesto in raztegnemo. Opredelimo mu lastnosti DataField in DataSet (kot prikazuje slika). Vedno izberemo poizvedbo, ki je določena za pas, na katerem leži objekt, in polje iz iste poizvedbe.

Slika identa iz šifranta identov
Na izpis damo komponento za prikaz slike in ji v oknu Object Inspector nastavimo lastnost DataSet (podatkovni vir) na qMSIzpisSif in lastnost DataField (podatkovno polje) na acPicture.

Pogojno barvanje
S pogojnim barvanjem lahko v izpisih poudarimo vrednosti v določenih objektih, seveda pod določenimi pogoji, ki jih mi definiramo. To storimo tako, da označimo objekt. Izberemo gumb
na orodni vrstici za oblikovanje besedila. Vpišemo pogoj v polje Condition (kot prikazuje slika) ter ostale atribute za oblikovanje.

Oglejte si zanimive primere v uporabniškem priročniku, ki vam bodo pomagali razumeti področje pogojnega barvanja.
Objekt Engine
Objekt Engine upravlja tiskanje izpisa. Z njegovo uporabo je mogoče natisniti izpise zelo posebnih oblik.

Slika - objekt Engine
Lastnosti in metode objekta Engine so:
CurX |
Vrne odmik pozicije tiskanja od levega roba. |
CurY |
Vrne odmik pozicije tiskanja od zgornjega roba. |
Height |
Vrne višino strani za tiskanje. |
NewPage |
Procedura za začetek tiskanja na novo stran. |
FreeSpace |
Vrne višino preostalega prostora na strani. |
DoublePass |
Če izberemo to nastavitev, se izpis najprej ustvari v pomnilniku, v drugem prehodu pa se natisne. Takrat se lahko izračunajo količine, ki se v prvem prehodu niso mogle. |
FinalPass |
Določa, ali je pri nastavitvi DoublePass izpis pri drugem prehodu. |
Oglejte si primer objekta Engine v uporabniškem priročniku!