Primer uporabe produktnih variant (tip P)
Primer uporabe produktnih variant (tip P)
Vzemimo primer, ko kupujemo in prodajamo konfekcijo. Na zalogi imamo 300 vrst oblačil, od katerih vsako lahko nastopa v 12 velikostih. Kolekcija se nam menjava štirikrat na leto. Imamo dve možnosti Če bi morali za vsako velikost odpreti novo šifro, bi po dveh letih imeli v sistemu 300 oblačil * 12 velikosti * 4 sezone *2 leti = 28,800 šifer. Ker pa lahko velikosti spremljamo preko mehanizma produktnih variant, pa imamo le še 300* 4 * 2 = 2,400 šifer.
Najprej moramo ustrezno nastaviti šifrante: v šifrantu predlog serijskih številk izberemo opcijo za vnos produktnih varinat in oblikujemo šifre in nazive stolpcev (v našem primeru šifra 1 za konfekcijske številke oblačil). Nato pa v rubriko Glava vnesemo konfekcijske številke, ki jih bomo sprejemali na zalogo.
Gre torej za eno od vrst saržnih serijskih številk, ki so lahko:
- izbrane iz šifranta produktnih variant (naš primer). Ta je primernejša, kadar imamo omejeno in znano število saržnih serijskih številk, ki jih bomo prevzemali (npr. konsekcijske številke oblačil in obutve).
- enostavna, serijsko številko vnašamo sproti in ni povezana z nobenim šifrantom (glej primer uporabe saržnih serijskih številk - tip K),
- ali pa izberemo način oblikovanja serijskih številk in maksimalno dovoljeno dolžino s pomočjo nastavitev predloge za vnos serijskih številk (glej primer sestavljene serijske številke za saržo - tip O).
1. Prevzem
Pri prevzemu identa na zalogo nam program potem, ko vnesemo prevzeto količino, odpre okno za vnos serijskih številk.
Pri tem:
 |
Neko produktno varianto, ki je nismo vnesli v šifrant, lahko vnesemo enostavno tako, da vnesemo novo saržno serijsko številko zanjo in vnesemo prevzeto količino. Vendar pa se ta produktna varianta s tem NE zapiše v šifrant produktvnih variant! |
- prevzeto količino te serijske številke. Za razliko od enoznačnih serijskih številk, kjer je prevzeta količina posamezne serijske številke vedno enaka 1, moramo namreč za vse saržne serijske številke poleg serijske številke identa vnesti še prevzeto količino te serijske številke (sarže, lota, varinate, konfekcijske številke).
2. Izdaja
Pri vnosu izdaje nam program potem, ko vnesemo izdano količino, odpre okno za ogled in izbiro serijskih številk za izdajo. V desni polovici panela vidimo proste serijske številke, v levi polovici pa serijske številke, ki smo jih povezali z izdajnim dokumentom. Serijsko številko izberemo za izdajo tako, da dvakrat kliknemo prosto serijsko številko, ali pa jo vtipkamo v polje za izbiro proste serijske številke. Če isto saržno serijsko številko vnesemo večkrat, se izdane količine iste saržne serijske številke v desnem stolpcu seštevajo.
Pri izdelavi izdajnega dokumenta nam program potem, ko vnesemo izdano količino, ponudi seznam serijskih številk na zalogi. V desni polovici panela vidimo proste serijske številke, v levi polovici pa serijske številke, ki smo jih povezali z izdajo. Za razliko od enoznačnih serijskih številk, kjer je izdana količina posamezne serijske številke vedno enaka 1, pa pri saržnih serijskih številkah ni tako. Zato moramo poleg serijske številke identa vnesti še izdano količino te serijske številke (sarže, lota).
Ko izberemo za izdajo potrebno število serijskih številk, se pojavi obvestilo:
Lahko pa serijsko številko tudi vtipkamo v polje za vnos serijske številke v desnem delu panela. Če tako vnešene serijske številke nimamo na zalogi, program javi napako:
V šifrantu identov si lahko kadarkoli ogledamo zalogo identa po serijskih številkah in preverjamo, če je serijska številka še prosta.
|
V oknu za vnos serijske številke posamezen zapis (serijsko številko) brišemo s pomočjo tipk   . |
|
Če v vrsti dokumenta izdaje izberemo avtomatsko dodeljevanje serijskih številk, program po vnosu količine avtomatsko izda serijske številke po naraščajočem vrstnem redu (od najmanjše proti največji). |
|
Produktne variante nam omogočajo nekaj specifičnih vrst poročil. Več o njih si preberite v poglavju Produktne variante.
|