 | Loading… |
|
|
Terminologija
Terminologija
Za kakršnokoli komuniciranje je potrebno poznati pomen osnovnih pojmov, s katerimi komunicirano opisujemo. Za poenotenje terminologije najprej preglejmo kaj določen izraz pomeni.
V tem programskem paketu se bomo ukvarjali z razgradnjo (definicijo) nekega proizvoda oz. Izdelka. Nosilec celotne strukture, o kateri bomo govorili, je izdelek. V našem paketu torej izdelke zmeraj razgrajujemo od zgoraj navzdol, torej če poenostavimo: Izberemo si neki izdelek in se vprašamo Iz česa ja ta izdelek sestavljen? In S katerimi delovnimi operacijami smo ga sestavili? Odgovor na prvo vprašanje je lahko seznam materialov, sklopov in sestavnih delov. Na drugo pa seznam operacij, ki jih je potrebno po določenem vrstnem redu opraviti. Vse podatke torej razdelimo na kosovne (kosovnice) in postopkovne (postopki).
Kosovnica |
Kosovnica je načrt, kako je nek izdelek sestavljen. Za podatke v kosovnicah obstaja veliko različnih nazivov in definicij, vendar v praktični uporabi lahko marsikaj poenostavimo. Ni potrebno npr. Razločevati sklopov in sestavnih delov, saj si lahko sestavni del predstavljamo kot sklop, ki je narejen iz enega materiala, ki se preoblikuje oz. Obdela tako, da ga ni mogoče več spraviti v prejšnje stanje. |
Strukturna kosovnica |
Izdelki so pogosto sestavljeni iz velikega števila različnih delov, ki praviloma niso vsi direktno vgrajeni v končni montaži izdelka. Zato izdelke razgradimo na enostavnejše polizdelke oz. Podsklope. S tem poenostavimo pogled na izdelek in istočasno omogočimo uporabo istega podsklopa na večih sorodnih končnih izdelkih. To nam poenostavi pripravo normativov in poceni proizvodnjo, saj lahko naenkrat izdelamo podsklope za več izdelkov. Vsak podsklop si lahko predstavljamo kot izdelek, ki ima spet svojo razgradnjo v obliki kosovnice in seznama operacj oz. Postopkov. Vsak izdelek si torej lahko predstavljamo kot drevesno strukturo izdelkov, polizdelkov in materialov. Govorimo torej o strukturni kosovnici. Programski paket DataLab PANTHEON omogoča neomejeno število nivojev. |
Polizdelek (sklop ali sestavni del) |
Polizdelek je lahko sklop ali sestavni del in je prav tako kot izdelek nosilec nadaljnjih polizdelkov in materialov iz katerih je sestavljen. Polizdelek je torej predmet, sestavljen iz enega, dveh ali več materialov in/ali enega dveh ali več polizdelkov. Za kosovnico je poleg oznake za kateri polizdelek gre, najpomembnejši podatek o količini potrebnih polizdelkov, za npr. En izdelek. |
Material (surovina) |
Nam predstavlja npr. Surovino ali kateri koli drugi predmet, ki ga kupimo in uporabimo v našem izdelku, na katerem koli nivoju. Prav tako kot pri polizdelkih, je tudi pri materialih eden najpomembnejših podatkov njegova potrebna količina za izdelek. |
Alternativa |
Izdelek ni nujno zmeraj izdelan iz istega materiala, v pomanjkanju željenega materiala se pogosto pojavi potreba po tem, da ga nadomestimo z drugim. Torej lahko kosovnico razgradimo tudi na drugačen način, kar imenujemo alternativa. Ker drug material običajno s seboj potegne tudi drugačen tehnološki postopek, imajo tudi postopki oz. Operacije oznako alternative, h kateri spadajo. |
Postopek |
Postopek nam predstavlja zaporedje operacij, potrebnih, da iz materialov in polizdelkov v kosovnici dobimo nov polizdelek ali izdelek. Vrstni red je zelo pomemben pri serijski proizvodnji, nekaj manj pa pri naročniški proizvodnji. |
Operacija |
Operacija pa je najpodrobnejši podatek pri tehnološkem delu razgradnje izdelka. Operacije so lahko notranje ali zunanje (kooperacija), lahko so delovne ali kontrolne ipd. Vendar imajo vse operacije nekaj skupnega: vsaka operacija ima neko trajanje in vsaka operacija mora biti vezana na neko delovno mesto. |
Trajanje operacije |
Trajanje operacije se običajno izračunava iz treh podatkov. Prvi in najpomembnejši je Tehnološki ali kosovni čas (Tn), potem je tu še Pripravno-zaključni čas (Tpz) in seveda število izdelkov, ki gre skozi neko operacijo. |
Kapacitete |
dobimo, ko sestavimo delovni koledar in podatke iz šifranta tehnoloških enot. Koledar nam da enostaven podatek ali je nek dan delovni ali dela prost. Za delovni dan se potem za vsak stroj posebej izračuna neto kapaciteta, ki se izračuna po naslednji formuli:
neto kapaciteta = (( štev.strojev * štev.izmen * ur na izmeno ) + preseg.norme % ) - izgube %
Vsi podatki se ažurirajo v šifrantu tehnoloških enot |
Potrebe po kapacitetah |
pa dobimo na malce težji način. Osnova so seveda kosovnice in tehnologija, ter seveda količina in končni termin, ki ga želimo planirati. Preko teh podatkov pridemo do delovnih operacij. Pri vsaki operaciji imamo kar nekaj podatkov: |
Tehnološki čas |
Čas del. Operacije, potreben za izdelavo enega izdelka |
Pripravljalno zaključni čas |
Čas za pripravo delovnega mesta pred pričetkom delovne operacije in vzpostavitev prvotnega stanja po zaključku delovne operacije. Velja za eno operacijo in celo serijo. |
Vmesni čas |
Čas med dvema del. Operacijama, vezan je na stroj - torej nam opisuje čas, ki mora preteči med uporabo dveh strojev. |
Pretočni čas |
Čas, ki mora preteči med začetkom prejšnje operacije in začetkom trenutne operacije. Računa se lahko na več načinov!!! |
Optimalna količina |
Količina za izdelke v velikoserijski proizvodnji. Uporablja se v eni izmed variant za izračun pretočnega časa. |
Delovno mesto |
Delovno mesto je nekoliko preozek izraz, saj operacije vsebujejo še kaj drugega kot samo delovne operacije. Zato v tej zvezi raje uporabljamo izraz Tehnološka enota. Tehnološka enota ima pa spet svoje lastnosti, ki si jih bomo ogledali, ko bomo govorili o šifrantu tehnoloških enot, še podrobneje pa v drugem poglavju, ko bomo govorili o planu in zasedenosti kapacitet. |
Delovni nalog |
Delovni naloge je vrsta internega dokumenta v proizvodnji, s katerim se razpisujejo materialne potrebe in potrebe po delovnih operacijah za izdelavo izdelkov in polizdelkov. Namen delovnega naloga je priprava in dobava vseh potrebnih materialov in polizdelkov, potrebnih za določen izdelek, na podlagi kosovnice.
Delovni nalog je iz računovodskega vidika analitični konto, na katerega se knjižijo vsi stroški izdelave določenega izdelka.
|
Nalog - naročilo |
Nalog smo v programu pojmovali kar naročilo. Z tem smo dosegli vez med prodajo in proizvodnjo le preko enega samega dokumenta. Zraven naloga nastopa tudi pojem pozicije v primeru naročila enakih izdelkov na enem naročilu. |
Plan |
Predstavlja oznako, ki združuje skupino naročil ali delovnih nalogov. Poznamo glavni proizvodni plan in izvedene plane. |
Številka operacije. |
Številka operacije se prenese na delovni listek iz tehnološkega postopka. Uporablja se za identifikacijo posamezne operacije, saj imajo vse operacije na istem izdelku enako številko DN in enak NALOG. |
Strukturni razpis |
izhaja iz končnega izdelka in ob razpisu le tega nastane dokumentacija za vse nivoje. Z drugimi besedami ob razpisu končnega izdelka nastane tudi celotna dokumentacija za vse polizdelke in sestavne dele, kakor tudi za končni izdelek. S tem načinom razpisa je možnost napak minimalna. Edina zahteva je, da moramo pred začetkom prve operacije na najglobjem nivoju vedeti, kateri izdelek (varianto) želimo izdelati. Pri strukturnem razpisu imamo tudi možnost samodejnega združevanja enakih podsklopov, kar nam dodatno optimizira proizvodnjo. Računalnik si tudi zapomni pripadnost, ki nam je v veliko pomoč pri spremljanju proizvodnje. Tak način razpisa je vključen v osnovni verziji programskega paketa. Primeren je za naročniško proizvodnjo, maloserijsko proizvodnjo in velikoserijsko proizvodnjo, kjer so cikli izdelave krajši oz. Kjer je cena vgrajenega dela in materiala prevelika, da bi lahko izdelovali polizdelke “na pamet”, kakor je to pri nivojskem razpisu. Vsi delovni nalogi, ki izhajajo iz enega izdelka, (vsi polizdelki) imajo isto oznako NALOG-a, ki jih na nek način povezuje. Tako uporabniki že na prvi pogled vidijo za kateri izdelek gre. |
Nivojski razpis |
pa izdela dokumentacijo samo za prvi nivo, kar pomeni, da je potrebno vse polizdelke in sestavne dele razpisati posebej, pri čemer mora uporabnik paziti, da razpiše res vse sestavne dele, da razpiše prave sestavne dele, ter da jih razpiše v pravi količini. Ker nivojski razpis ne omogoča nobene kontrole prej navedenih težav, je veliko večja odgovornost na ljudeh, ki vodijo proizvodnjo in v njihovi sposobnosti predvidevanja proizvodnje za prihodnje obdobje. Tak način razpisa se uporablja v velikoserijski proizvodnji, kjer je cikel izdelave večji, kot je dobavni rok, in je torej potrebno začeti z izdelavo sestavnih delov prej, kot je znana količina in izvedba (varianta) končnih izdelkov. |
MRP |
Material Resource Planning. Načrtovanje potrebnih materialov, surovin in polizdelov, ki jih potrebujemo v proizvodnji. |
CRP |
Capacity Resource Planning. Načrtovanje potrebnih kapacitet resursov, ki jih potrebujemo v proizvodnji. |
MPS |
Master Production Schedule. Glavni plan, na podlagi katerega vršimo planiranje. |
 | Loading… |
 | Loading… |
|
|
|