Brojčani primjer sa knjiženjem - MF

Brojčani primjer sa knjiženjem - MF

Brojčani primjer sa knjiženjem - MF

Najprije raspišemo radne naloge. Ako u raspisu radnog naloga izaberemo način raspisivanja RN "U podnivoe sastavnice" i ako je u Parametri programanačin razpisovanja DN "V podnivoje kosovnice"   in je v Parametrih programa | Proizvodnja | Osnovni podatki obkljukana opcijo "Vrsta dokumenta za razpis DN iz šifranta MS", bodo z razpisom delovnega naloga za IZDELEKK  avtomatsko razpisani trije delovni nalogi. Za naš primer:

• v vrsti dokumenta delovnih nalogov 600 za 1 kos IZDELEKK, in preko njega zaradi večnivojske kosovnice in v kosovnici označenih vrst dokumentov 
  • v vrsti dokumenta 6P0 za 1 kos POLIZDI
  • v vrsti dokumenta 6K0 za 1 kos POLIZDII

Delovne naloge bomo obdelovali on najnižjega nivoja proti višjemu.

Za slikovni prikaz tu uporabljenih kosovnic in resursa glej Kosovnica in resurs - MF. Za slikovni prikaz tu prikazanih prometov glej Prometi. Za slikovni prikaz tu prikazanih knjižb glej Knjižbe in izpisi.

 1. Izdelava POLIZDI

Za 1 kos POLIZDI porabimo 

• 1 kos MAT1 po ceni 100 SIT ter 
• 1 uro STPRO po ceni 100 SIT.

 Lastna cena polizdelka je torej 200 SIT.

Uporabili smo vrsta dokumenta 6P0, kjer bodo izdaje vseh za proizvodnjo potrebnih materialov in storitev zbrane na vrsti dokumenta 650, prevzem polizdelka pa v vrsti dokumenta 720. Tako prevzem kot izdaja se spremljata na skladišču za delovne naloge (DN skladišče).

Avtomatsko knjiženje porabe materiala za interni prevzem in interne izdaje: 

Razlika med debetnim prometom konta 4000 in kreditnim prometom konta 6000 je vrednost lastne storitve, ki je iz porabe materiala ne knjižimo avtomatsko.

 2. Izdelava POLIZDII

Za 1 kos POLIZDII porabimo 

• 1 kos POLIZDI in 
• 1 kos (ali uro) kooperantove storitve KOOP.

Uporabimo vrsta dokumenta enostavne proizvodnje pri kooperanju 6K, kjer bodo izdaje vseh za proizvodnjo potrebnih polizdelkov in storitev zbrane na vrsti dokumenta K3, prevzem polizdelka pa v vrsti dokumenta K1.

Ker v tem primeru zahtevamo podatek o zalogi polizdelkov v predelavi pri kooperantu, bomo najprej kooperantu s prenosom izročili potrebne polizdelke.

2.a. Prenos polizdelkov na skladišče kooperanta

Prenesemo 1 kos POLIZDI, ki ga kooperantu damo na razpolago za nadaljnjo obdelavo.

Avtomatsko knjiženje porabe materiala za prenos:

2.b. Obdelava delovnega naloga - interni prevzem, izdaja izdaja (in faktura kooperanta)

Če je v šifrant vrst dokumentov vnešen vsaj eno vrsto dokumenta za zbirno fakturo kooperanta, lahko na osnovi podatkov iz kosovnice delovnega naloga iz okna za izpis delovne dokumentacije izpišemo:

• Zahtevnice kooperacij - izpiše pričakovano porabo polizdelkov, materialov ipd (za naš primer: 1 kos POLIZDI)
• Delovni listki kooperacije - izpiše pričakovano količino storitve kooperanta (za naš primer: 1 kos  KOOP) ter pričakovano količino predelanih identov (za naš primer: 1 kos POLIZDII)

Ko od kooperanta prejmemo dobavnico za 1 kos POLIZDII, ki ga je v svoji proizvodnji ustrezno dodelal s svojo storitvijo, obdelamo delovni nalog, s čimer kreiramo promete:

2.b.1. Interna izdajnica (vrsta dokumenta K30)

Ker smo zalogo polizdelkov prenesli na skladišče kooperanta, bo kreiranje interne izdajnice za storitev kooperanta (vrsta dokumenta K30) za skladišče uporabilo kooperanta, ki je naveden v polju "Kooperant" šifranta zunanjega resursa.

Na izdajnici materiala najdemo:

• 1 kos POLIZDI - polizdelek, ki se je v procesu proizvodnje porabil oziroma je prešel v POLIZDII. V našem primeru je ta vreden 200 SIT. Izdajo označimo kot običajno v obdelavi delovnega naloga, zavihek Izdaja.

Na izdajnici kooperantove storitve pa najdemo:

• 1 kos oz. uro kooperantove storitve. On potrditvi operacije je cena storitve enaka 0, ceno ji določimo naknadno, preko fakture kooperanta (glej naslednjo točko - Faktura kooperanta). V našem primeru bo ta vredna 5000 SIT. Izdajo označimo  v obdelavi delovnega naloga, zavihek Kooperacija. Zavihek Kooperacija je aktiven le, če je v šifrant vrst dokumentov vnešen vsaj eno vrsto dokumenta za zbirno fakturo kooperanta.

Izdajnice materiala za proizvodnjo pri kooperantu NE KNJIŽIMO. Zalogo proizvodov v dodelavi bomo namreč razbremenili posredno, z internim prevzemom od kooperanta (glej točko 3, vrsta dokumenta K10). V ta namen v tej vrsti dokumenta ne nastavljamo kontov za avtomatsko knjiženje. (Če ga dodatno označimo tudi s statusom "Evidenčno", nam ga program niti ne bo ponujal za avtomatsko knjiženje, vendar ga v tem primeru ne moremo vključiti niti v obračun materialnih prometov niti v obračune izdanih računov ipd.)

	Ta dokument potrebujemo le za izračun lastne cene identa, ki ga prejmemo od kooperanta (vrednost porabljenih materialov vključno s kooperantovo storitvijo), ter za razdolževanje "zaloge" predanih materialov pri kooperantu.
	Izberemo lahko tudi drugačno nastavitev vrst dokumentov: prenos na skladišče kooperanta (kot zgoraj v točki 2.a) vračilo teh istih materialov nazaj na skladišče za proizvodnjo nato izdajnico iz rednega skladišča za proizvodnjo V takem primeru moramo knjižiti vse tri navedene promete!

 2.b.2. Faktura kooperanta

 Iz pozicij internih izdajnic za storitev kooperanta izdelamo zbirno fakturo kooperanta (glej Zbirni prevzem fakture kooperanta). Ceno kooperantove storitve lahko vnesemo oziroma spremenimo tudi na tako vnešeni zbirni fakturi, nato pa še potrdimo kalkulacijo, ki bo preračunala še lastno ceno od kooperanta prevzetega izdelka (glej Kalkulacija zbirne fakture kooperanta).

Za vrednost kooperantove storitve bomo obremenili isti konto materiala/proizvodov/nedokončane proizvodnje v dodelavi, kot smo ga obremenili ob prenosu na skladišče kooperanta (glej korak 2.a). V našem primeru na dodelavo koooperantu predajamo proizvode, zato je celoten postopek izpelja preko konta proizvodov v dodelavi - 635.

Zato je koristno, da za vsako možno vrsto kooperacijskih storitev vnesemo ločeno šifro materialnega sredstva in podatek o kontu za obremenitev vnesemo v polje "Konto za strošek" (glej Šifrant identov - Knjigovodski podatki), ki se ob vnosu fakture kooperanta ponudi kot privzeti konto za debetno knjiženje.

Avtomatsko knjiženje prejete fakture kooperanta:

2.b.3. Interni prevzem (vrsta dokumenta K10)

Od kooperanta prevzemamo POLIZDII, za katerega je bilo porabljenih:

+ 200 SIT polizdelkov POLIZDI

+ 5.000 SIT kooperantove storitve 

= 5.200 lastna cena POLIZDII

Avtomatsko knjiženje internega prevzema POLIZDII:

 3. Izdelava izdelka IZDELEKK

Potem ko imamo na zalogi vse za IZDELEKK potrebne polizdelke in materiale, lahko nadaljujemo s proizvodnjo izdelka.

Za 1 kos IZDELEKK porabimo

• 1 kos POLIZDII (z lastno ceno 5.200)
• 1 kos (ali uro) lastne proizvodne storitve STPRO po ceni 100

Avtomatsko knjiženje interne izdaje in internega prevzema v maloprodajno skladišče za prodajo kupcem:

Razlika med debetnim prometom konta 6000 in kreditnim prometom konta 6000 je vrednost lastne storitve, ki je iz porabe materiala ne knjižimo avtomatsko.

4. Prenos stroškov materiala v nedokončano proizvodnjo

Za zaokrožitev primera moramo ob koncu obračunskega obdobja stroške materiala še prenesti v breme konta nedokončane proizvodnje. To najlaže storimo s predlogo poljubnega avtomatskega knjiženja (glej Prenos stroškov v zaloge):

Temeljnica za prenos stroškov materiala v breme zaloge nedokončanih proizvodov:

5. Pregled stanja glavne knjige po vseh navedenih knjižbah

Iz vseh zgoraj navedenih knjižb izhaja, da bomo po vnosu vseh zgoraj navedenih knjižb izkazovali:

Razlika med debetnim in kreditnim prometom konta 6000 je vrednost lastnih storitev, ki je iz porabe materiala ne knjižimo avtomatsko.

6. Vrednost potroška storitev

Razlika med debetnim prometom konta in kreditnim prometom konta 6000 je vrednost potroška lastnih storitev (iz tu prikazanih faz proizvodnje), ki je iz porabe materiala ne knjižimo avtomatsko.

To vrednost potroška lastnih storitev, ki je vključena v vrednost zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje, najlaže poiščemo z obračunom materialnih prometov tako, da (ob privzetih nastavitvah):

• izpis omejimo na vrsto identa 700
• izberemo promete internih izdaj, kjer evidentiramo lastne proizvodne storitve (privzeto 620, 660 in 690)
• izberemo datumsko obdobje  dobavnic (npr. mesec, za katerega smo že knjižili porabo materiala in je že vnešen datum  zaključka materialnih prometov)