 | Loading… |
|
|
Rounding after the Introduction of Euro
Rounding after the Introduction of Euro 
 |
This page contains information that is specific to Slovenia. Most likely it is less relevant in other countries. |
Po uvedbi eura v RS so se pojavile težave pri samih zaokroževanjih cen in davka na izdanih dokumentih. Ker od pristojih inštitucij (v nadaljevanju) nismo dobili nobenih konkretnih odgovorov, ne moremo enostransko objaviti priporočenih nastavitev samih zaokroževanj in izračunavanja cen in davka v programu. Tudi sama zakonodaja (v nadaljevanju), ki ureja to področje v RS, je precej skopa, zato uporabnikom predlagamo, da se z računovodskim in internim pravilnikom v podjetju odločijo za način zaokroževanja in izračunavanja cen in davka in si v skladu s tem nastavijo ustrezne parametre v programu. V nadaljevanju je še nekaj dodatnih obrazložitev za lažjo odločitev in razumevanje problematike.
1. Zakonodaja
Zakon o uvedbi eura (ZUE; Uradni list RS 114/2006) v 19. členu pravi:
(1) Z dnem uvedbe eura se prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti.
(2) Kadar se blago in storitve prodajajo v velikih količinah (na primer električna energija, telefonski impulz, osnovne komunalne storitve, naftni derivati, zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin), se pri preračunavanju cen iz tolarjev v eure cene zaokrožijo in izkazujejo na ne manj kot štiri decimalna mesta.
(3) Zneski vmesnih operacij se morajo zaokrožiti na najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun ustreznega denarnega zneska.
(4) Denarni zneski, izračunani na podlagi cen iz drugega odstavka tega člena, ki jih je treba plačati ali vknjižiti, se zaokrožijo na najbližji cent.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se cene motornih bencinov, plinskega olja za pogon in ogrevanje zaokrožijo na tri decimalna mesta.
Pojasnilo DURS, št. 4230-48/2007, 29. 1. 2007
Zavezanec navaja, da ima zaradi uvedbe EUR-a po 1. 1. 2007 težave pri knjiženju vstopnega DDV na podlagi dobaviteljevih računov. Dobavitelj na računu izkazuje vrednost blaga npr. 4,02 na enoto * 16 kosov = 64,32 kar je po njegovem mnenju osnova za DDV, od katere bi moral biti obračunan DDV in sicer v znesku 12,86 €. Dobavitelj mu v navedenem primeru obračuna DDV v znesku 12,85 €, ker je vrednost na enoto 4,0150* 16 kosov =64,24 in je ta osnova prenizka. Zanima ga, ali je njegovo mnenje, da bi dobavitelj moral obračunati DDV na računu od vrednosti na enoto izražene z dvema decimalkama pravilno. V nadaljevanju pojasnjujemo:
Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006; v nadaljevanju: ZUE), o zaokroževanju govori v 19. členu. Prvi odstavek pravi, da se z dnem uvedbe eura prodajne cene za blago in storitve preračunajo na najmanj tri decimalna mesta in zaokrožijo ter izkazujejo na ne manj kot dve decimalni mesti. Tretji odstavek tega člena pa, da se morajo zneski vmesnih operacij zaokrožiti na najmanj toliko decimalnih mest, kolikor jih ima cena, iz katere je vmesna operacija pridobljena. Pri tem se za vmesne operacije štejejo operacije, pri katerih takojšnji cilj operacije ni plačilo ali knjiženje kot končni obračun ustreznega denarnega zneska.
V primeru, ki ga navaja zavezanec je dobavitelj na računu prodajno ceno za blago po preračunu v eure zaokrožil in jo izkazuje na dve decimalni mesti. Prav tako je na dve decimalni mesti zaokrožil znesek vmesne operacije, to je osnove za obračun DDV. Glede na navedeno menimo, da bi njegov dobavitelj moral obračunati DDV od osnove, zaokrožene na dve decimalni mesti (torej 4,02 € * 16 kosov = 64,32 €; 20 % DDV = 12,86 €).
|
Zaokroževanje zneskov na računu in odbitek DDV
Pojasnilo DURS, št. 4230-117/2007, 3. 4. 2007
Davčni zavezanec cene za klic izkazuje na štiri decimalna mesta. Tako je na razčlenjenih računih znesek za posamezni klic prikazan na štiri decimalna mesta (zneski vmesnih operacij), na mesečnih računih pa se zneski za posamezne klice za isto vrsto storitve, npr: klici v notranjem prometu, seštejejo in prikažejo na dve decimalni mesti, ker se znesek knjiži na ustrezni konto. DDV se obračuna in izkaže na računu od vsake storitve posebej. Zmnožek seštevka davčnih osnov in davčne stopnje zaradi zaokroževanja ni vedno enak seštevku vrstičnih postavk DDV. Razlike so se pojavljale že v sistemu tolarjev, vendar davčni zavezanci, ker so bile razlike v stotinih tolarjev, nanje niso bili pozorni. Zaradi opisanega nastajajo težave pri sestavi obračuna DDV-O in pri naročnikih, ko račune vnašajo v svoje evidence. Na vprašanje v zvezi s tem odgovarjamo:
Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV v celoti, če je na prejetem računu znesek DDV višji, kot bi lahko bil obračunan od izkazane davčne osnove, razlika pa je posledica zaokroževanja posameznih zneskov na računu?
Če je na prejetem računu znesek DDV višji, kot bi lahko bil obračunan od izkazane davčne osnove, razlika pa je posledica zaokroževanja posameznih zneskov na računu, ima prejemnik računa pravico odbiti celotni znesek DDV. Znesek DDV je namreč obračunan pravilno, davčni zavezanec pa je ta znesek DDV tudi dolžan plačati ali ga je plačal.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) ureja obveznost izdajanja računov v 81. členu. Obvezne sestavine računa, ki ga izda davčni zavezanec v skladu z 81. členom ZDDV-1 predpisuje 82. člen tega zakona. Davčni zavezanec mora na računu med drugim navesti:
· davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev,
· ceno na enoto brez DDV,
· kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto ter
· znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero zakon ta podatek izključuje.
ZDDV-1 določa le obvezne sestavine računa, davčni zavezanec pa lahko na računu izkazuje tudi več podatkov.
Glede seštevka davčnih osnov na enem računu Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) v 139. členu določa, da če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.
Kadar davčni zavezanec na računu obračuna DDV od vsake posamezne storitve ali blaga in skupni znesek DDV ugotovi s seštevkom posameznih zneskov DDV, se ta znesek pogosto zaradi zaokroževanja razlikuje od zneska, ki bi ga izračunal z obračunom DDV od seštevka posameznih davčnih osnov.
V zvezi s tem ugotavljamo, da se davčni zavezanec lahko izogne težavam, če na računu izkaže znesek DDV, ki ga ugotovi z obračunom DDV od skupne davčne osnove po posamezni stopnji, ne pa seštevka DDV, obračunanega od vsake posamezne vrste storitve ali blaga. Podatek o (skupni) davčni osnovi, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji je obvezen podatek na računu, predpisan z 8. točko 82. člena ZDDV-1. V tem primeru prejemnik računa ne bo imel dilem glede pravilnosti obračunanega DDV na prejetem računu.
V ostalih primerih pa nastajajo razlike zaradi zaokroževanja in zastavlja se vprašanje, ali imajo davčni zavezanci pravico do odbitka celotnega DDV, če je znesek DDV, ugotovljen kot seštevek DDV po posameznih storitvah ali blagu, zaradi zaokroževanja višji. Glede pravice do odbitka DDV v teh primerih menimo, da ima prejemnik računa na podlagi 63. in 67. člena ZDDV-1 pravico odbiti celotni znesek DDV. Če pride do razlik samo zaradi zaokroževanja, je namreč znesek DDV na računu obračunan pravilno, davčni zavezanec pa je ta znesek DDV tudi dolžan plačati ali ga je plačal.
2. Osnova za izračun prodajne cene
Priporočamo, da je nastavitev Zaokroževanje izračuna cen nastavljena na same ničle, medtem ko Zaokroževanje pozicij vpliva na samo velikost razlik, do katerih prihaja pri samem izračunavanju cen in vrednosti.
2.1. Osnova za izračun prodajne cene: P - Cena brez davka
Prodajna cena |
cena * količina |
le-ta se zaokroži glede na nastavitev zaokroževanja pozicije |
Davek |
prodajna cena * stopnja davka |
le-ta se zaokroži glede na nastavitev zaokroževanja pozicije |
Maloprodajna cena |
Prodajna cena + Davek |
se računa iz že zaokroženih vrednosti |
2.2. Osnova za izračun prodajne cene: M - Cena z davkom
Maloprodajna cena |
cena * količina * davek |
le-ta se zaokroži glede na nastavitev zaokroževanja pozicije |
Prodajna cena |
cena * količina |
le-ta se zaokroži glede na nastavitev zaokroževanja pozicije |
Davek |
Maloprodajna cena - Prodajna cena |
se računa že iz zaokroženih vrednosti |
2.3. Primer
Primer: imamo en kos identa s ceno 6,6667 (davek je 8,5%). Zaokroževanje pozicije imamo nastavljeno na 0,01.
2.3.1. P - Cena brez davka
P- Cena brez davka |
Izračun |
Zaokroženo glede na nastavitev zaokrož. pozicijie |
Prodajna cena |
6,6667 * 1 = 6,6667 |
6,67 |
Davek |
6,67 * 8,5% = 0,5666695 |
0,57 |
Maloprodajna cena |
6,67 + 0,57 = 7,24 |
7,24 |
2.3.2. Cena z davkom
M- Cena z davkom |
Izračun |
Zaokroženo glede na nastavitev zaokrož. pozicijie |
Maloprodajna cena |
6,6667 * 1 * (8,5% + 1) = 7,2333695 |
7,23 |
Prodajna cena |
6,6667 * 1 = 6,6667 |
6,67 |
Davek |
7,23 - 6,67 = 0,56 |
0,56 |
4. Izračun vrednosti davka
4.1. Seštevek po pozicijah
Vrednost davka se v programu sešteva po pozicijah. Prav tako se izračuna osnova. Tako lahko v nekaterih primerih pride do odstopanj, če davek računamo iz osnove na dokumentu.
4.2. Izračun iz osnove na dokumentu
Če želimo, da je vrednost davka na dokumentu izračunana iz osnove, si lahko pomagamo s preklopnikom Zaokroževanje DDV na nivoju dokumenta. Le-ta vrednost davka izračuna iz osnove in razliko koregira na poziciji z najvišjo vrednostjo na dokumentu. Zato se lahko v posameznih primerih zgodi, da izračun davka na tej poziciji ni skladen z osnovo na tej poziciji do te mere, da bistveno vpliva na sam procent davka.
5. Stotinska izravnava
V primeru, da imamo prodajne cene definirane na tri ali celo 4 decimalna mesta in tudi samo zaokroževanje pozicij na četrto decimalko, se lahko v posameznih primerih zgodi, da se na dokumentu izpiše stotinska izravnava, saj program zneske v vrednostni vrstici dokumenta zaokroži na dve decimalki.
Primer: imamo en kos identa s ceno 6,6667 (davek je 8,5%). Zaokroževanje pozicije imamo nastavljeno na 0,0001.
P- Cena brez davka |
Izračun |
Zaokroženo glede na nastavitev zaokrož. pozicijie |
Zaokroženo na dve decimalki |
Prodajna cena |
6,6667 * 1 = 6,6667 |
6,6667 |
6,67 |
Davek |
6,6667 * 8,5% = 0,5666695 |
0,5667 |
0,57 |
Maloprodajna cena |
6,6667 + 0,5667 = 7,2334 |
7,2334 |
7,23 |
Ker pa 6,67 + 0,57 ni 7,23, program razliko ustrezno temu koregira s stotinsko izravnavo. (Nekateri poslovnoinformacijski sistemi razliko koregirajo s popravkom same osnove, kar pa je po našem mnenju manj pravilno).
6. Primer iz IKS-a (IKS 11, letnik XXXIII, str. 151)
Primer v IKS-u:
Cena enega telefonskega impulza brez obračunanega DDV znaša 0,0042 EUR. Naročniku je zaračunanih 1.014 impulzov.
Skupna vrednost = 0,0042 EUR * 1.014 = 4,2588
Vrednost, ki se knjiži kot prihodek = 4,26
Vrednosti za plačilo:
- vrednost impulzov = osnova za DDV 4,26 EUR
- DDV (20%) 0,85 EUR
- za plačilo 5,11 EUR
Do navedenega primera pridemo v programu z nastavitvami:
- Zaokroževanje izračuna cen: 0,0000
- Zaokrož. pozicij - izdaja, POS: 0,0100 (osnovo na poziciji zaokrožimo na dve decimalki: 4,2588 = 4,26)
- Osnova za izrač. prod. cene: P - Cena brez davka (davek je izračunan iz prodajne cene)
- Prikaz št. decimalnih mest - Cena: 4 (priporočamo tudi, da se v primeru nastavitve večje od dveh decimalk ustrezno temu cene z več decimalnimi mesti prikazujejo tudi na izpisih izdanih predračunov, računov...)
7. Poslana vprašanja in odgovori
7.1. Poslana vprašanja
Vprašanje poslano na Davčno upravo RS, Trgovinsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije:

7.2. Prejeti odgovori
Odgovor, ki smo ga dobili od Trgovinske zbornice Slovenije (od ostalih dveh inštitucij odgovorov žal nismo prejeli):

 | Loading… |
 | Loading… |
|
|
|